Medtem ko je epidemija lani prisilila organizatorje, da so gledališki festival Borštnikovo srečanje slovesno odprli in zaprli v enem dnevu, se ta letos znova odvija po utečenem redu.

“Od oktobra lani, ko so se kmalu po pričetku 55. Borštnikovega srečanja zaprla vrata slovenskih gledališč, so gledališke dvorane samevale, odri so se pogreznili v mrak, bili smo ujetniki mirovanja in odtekanja časa v prazno, naša gledališka skupnost je razpadla v mehurčke. Skušali smo si predstavljati, kaj se bo spremenilo, ko se ponovno vrnemo v gledališke dvorane, in sčasoma so se pojavili tudi dvomi, ali se bomo sploh lahko vrnili vsi,” je v nagovoru zbranim v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor opisal mesece, ki so za slovenskimi gledališči, umetniški vodja festivala Aleš Novak.

Pred nekaj tedni so gledališča vendarle pričela ponovno odpirati svoja vrata za gledalce, produkcijski mehanizmi so se znova zagnali. “Vračamo se v utečene tirnice, vsaj zdi se tako, delček negotovosti pa gotovo ostaja,” je dodal.

Odločitev o premiku festivala z jesenskega na pomladni čas, ki postaja stalen festivalski termin, je po njegovih besedah zorela dlje časa. “To je namreč obdobje, ko slovenska in tuja gledališča zaključujejo sezono in zato laže načrtujejo svojo festivalsko udeležbo, hkrati pa se sprosti jesenski termin, delovno intenziven čas premier in zagona nove gledališke sezone,” je pojasnil.

Programsko jedro festivala je lani nerealiziran tekmovalni program po izboru selektorja Roka Bozovičarja, ki ga bodo zaključili s podelitvijo nagrad konec prihodnjega tedna. Borštnikov prstan za življenjsko delo letos prejme igralka Jette Ostan Vejrup.

“Naše letošnje poslanstvo je obuditi in utrditi kolektivno zavedanje izpraznjenosti individualne in družbene realnosti, oropane umetnosti in ustvarjalnosti. Želimo slaviti gledališče in ustvarjalnost in se ob tem soočati s svojo ranljivostjo, medsebojno povezanostjo in soodvisnostjo,” je še povedal Novak.

Državna sekretarka z ministrstva za kulturo Ignacija Fridl Jarc je izpostavila radost, da se po več mesecih lahko znova neposredno nagovarjata igralec in gledalec. “Sobivata v istem prostoru, dihata bližino istih misli, besed in gest. Morda se niti ne zavedamo, kako imeniten in velik dosežek je to ob dejstvu, ko so ponekod po svetu gledališča še vedno zaprta,” je dejala.

Festival lani zaprl vrata v enem dnevu

Lani Borštnikovo srečanje ni imelo take sreče. “Želja po umetnosti se je morala umakniti pred potrebo po varovanju zdravja vseh državljank in državljanov. Danes, na ta čudovit sončen, v poletje se nagibajoči junijski večer, pa znova uradno odpiramo festivalski zastor na odru mariborskega gledališča. Preveva nas optimizem, da je huda bolezen zajezena, čeprav še ni premagana. A pred sabo znova zremo luč, ne samo to, ki jo oddajajo žarometi okoli nas, ampak svetlobo upanja, da bo srečanje izpeljano od začetka do konca, da prav nič ne bo zmotilo gledališkega vrvenja,” je še povedala.

Festival, ki je poimenovan po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku, v Mariboru prirejajo od leta 1966, a je doslej bil stalno časovno umeščen v jesenski čas. “Izkušnja s pandemijo je le še potrdila, kako je prisotnost občinstva pogoj za celovitost odrskega dogajanja. Prav iz želje po tesnejšem stiku z gledalstvom se je letos zdela prava priložnost, da se festival premakne v sam zenit leta, ko topli in svetli večeri vabijo čim širšo javnost k spoznavanju slovenskih in tudi mednarodnih gledaliških dosežkov,” je navedla državna sekretarka.

Osrednji del festivalskega programa se je začel včeraj z otvoritveno slovesnostjo.