Celjska urgenca poka po šivih, vse bolnišnične postelje so polne, pacienti so nameščeni tudi na hodnikih. Zaradi tega so v celjski bolnišnici razglasili rumeni alarm. Akutno bolne pozivajo, naj najprej pomoč poiščejo v zdravstvenih domovih, urgenco pa prepustijo urgentnim bolnikom. Opozarjajo pa tudi na problematiko starejših, ki so zdravljenje že zaključili, a ostajajo v bolnišnici, ker ne morejo oditi nikamor drugam.
Urgentni center Celje je razglasil rumeni alarm. Zaradi epidemije nalezljivih bolezni in epidemije poškodb, ki so se začele tik po novem letu, je namreč celjska urgenca prezasedena. Epidemiologi pa napovedujejo, da naj bi vrh epidemije presegli v naslednjih 10 dneh.
V zadnjih treh tednih v enoti za hitre preglede obravnavajo več kot 130 oseb dnevno, v enoti za bolezni pa 50 bolnikov dnevno. V tej enoti pomoč poišče tudi več kot 30 infektoloških bolnikov. Na infekcijskem oddelku so zasedene vse postelje, bolnike nameščajo tudi na zasilna ležišča. Situacija je enaka tudi na internističnih oddelkih, je v izjavi za javnost opozoril strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina.
V celjski bolnišnici paciente pozivajo, naj zdravniško pomoč najprej poiščejo v regijskih zdravstvenih domovih. Ti skrbijo za akutno zbolele vsaj v dopoldanski in popoldanski izmeni, nekateri imajo tudi nočno dežurno službo. Neposredno sodijo v bolnišnico le urgentni bolniki, vsi ostali bolniki z akutnim obolenjem pa sodijo najprej na primarni nivo.
“S spoštovanjem tega reda bomo omogočili znosen pritisk v urgentnem centru, ki se duši z množico neurgentnih bolnikov in s tem ogroža varno obravnavo vsakega posamičnega. Bolniki, ki prihajajo sami v urgentni center, a tja ne sodijo, zmanjšujejo možnost varne obravnave ostalih bolnikov,” je zapisal Komadina.
V bolnišnici 60 starostnikov, ki nimajo kam
V Splošni bolnišnici Celje trenutno 60 od 622 postelj zasedajo starejši bolniki, ki so hospitalno zdravljenje že zaključili. Vendar jih domovi za starejše, negovalne inštitucije ali svojci ne sprejmejo.
“Zato jih je bolnišnica prisiljena začasno nameščati na druge bolnišnične oddelke in s tem zmanjševati kapacitete za zdravljenje akutnih bolnikov na tistih področjih. Iz opazovalnih postelj enoti za bolezni, kjer povprečno dnevno na sprejem na katerega koli od bolnišničnih oddelkov ali na njihove hodnike čaka več kot 20 bolnikov, jih zdaj nameščajo tudi na posamične proste postelje operativnih oddelkov in s tem zmanjšujejo možnost kirurškega zdravljenja,” je zapisal Komadina.
Opozoril je, da je delo v urgentnem centru postalo za zdravnike in medicinske sestre preveč stresno. “Bolnikov je namreč preveč glede na kadrovske kapacitete, povprečno so vse bolj stari, polimorbidni, mnogo od njih jih potrebuje paliativno oskrbo ali pa jih svojci kljub temu pripeljejo v urgentni center, ker sami več ne zmorejo. Zaradi prezasedenosti kapacitet je izjemno težko zagotoviti strokovno varno obravnavo,” je dodal.
Kadrovska stiska, kljub drugačnim potrebam, tudi ne dopušča, da bi hkrati dežurala dva infektologa. “To še povečuje stisko zdravnikov in medicinskih sester v času medicinskih izrednih dogodkov.
Rumeni alarm razglasili tudi v Ljubljani
O preobremenjenosti so v zadnjem času poročali tudi iz ljubljanske in mariborske urgence. Poleg velikega števila obolenj, kot so gripa, covid in RSV, beležijo tudi povečan obisk zaradi stavke zdravnikov. Bolniki, ki potrebujejo pomoč, pregled ali so v bolečinah in ne morejo do svojih zdravnikov ali specialistov, se namreč zgrinjajo na urgence.
Iz nedelje na ponedeljek so rumeni alarm razglasili tudi na ljubljanski internistični prvi pomoči. Zapolnjeni so bili namreč vsi internistični oddelki v bolnišnici, več kot 50 bolnikov je obstalo na prvi pomoči, tudi na hodniku. S preobremenjenostjo se soočajo tudi na infekcijski kliniki, kjer jim je čez vikend zmanjkalo priključkov za kisik.
Po navedbah portala 24ur.com je razlogov za takšen kolaps ljubljanske urgence več: od kroničnega pomanjkanja medicinskih sester na določenih oddelkih do prenove bolnišnice in tudi zaradi sprejemanja bolnikov iz drugih bolnišnic.
Bolnišnice razglasijo rumeni alarm ob medicinskem izrednem dogodku, ko število poškodovanih in obolelih preseže kapacitete izvajalcev v realnem času in prostoru. Takšno stanje zahteva prestrukturiranje ‘mirnodobne’ bolnišnične organizacije s prerazporejanjem zdravnikov in medicinskih sester na delovišča, na katerih običajno s svojo specialnostjo ne delajo. Vodstvo pa je bolnišničnim kapacitetam prisiljeno začasno spremeniti namembnost, so pojasnili v celjski bolnišnici.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje