"Ljudem želimo omogočiti, da se sami in kvalitetno odločijo o kakovostnem življenjskem stilu. Mi smo tisti, ki jim moramo omogočiti, da so ozaveščeni in imajo izbiro. Nihče jih ne sili v nič," je poudaril premier Robert Golob po prvi seji strateškega sveta za prehrano.
Premier Robert Golob je povedal, da je prva seja bila sicer kratka, a vsebinsko bogata. “Zadovoljen sem, da smo se tega lotili na tak način,” je ocenil in dodal, da je strateški svet kot posvetovalno telo, ki se bo lotil tako dolgoročnih kot kratkoročnih izzivov. “S povezavo različnih sektorjev pa bomo lahko zagotovili najbolj kakovostne rešitve,” je dodal.
“Naš cilj je, da se opredeljujemo – do tega, kako hrana vpliva na zdravje, kako poraba in pridelava hrane vpliva podnebje in kako pridelava vpliva na samooskrbo države. Vsi ti aspekti so zajeti v skupno strategijo. In je zagotovo projekt, ki bo trajal cel mandat. Dogovorili smo se tudi o načinu dela,” je predstavil Golob. Po njegovih besedah so se na prvi seji dogovorili tudi o prioritetah – o čem bodo razpravljali na naslednji seji, ki bo konec januarja. “Kako bomo prenovili sistem študentskih bonov – da bomo z javnim denarjem podpirali zdravo prehrano študentov. Lotili se bomo tudi košarice živil, ki jih želimo primerjati skozi posamezne košarice,” je dejal in dodal, da se bodo zgledovali po nordijskih državah, ki so po njegovih besedah najbolj napredne na področju prehrane.
Golob je poudaril, da se v svetu ne opredeljujejo do nobenega življenjskega stila. “Ravno obratno. Ljudem želimo omogočiti, da se sami in kvalitetno odločijo o kakovostnem življenjskem stilu. Mi smo tisti, ki jim moramo omogočiti, da so ozaveščeni in imajo izbiro. Nihče jih ne sili v nič.” Povedal je še, da svet ni namenjen le “modrovanju, ampak dajemo konkretna priporočila, ki bodo šla hitro v izvedbo”.
“Kot bomo predstavili prihodnjič, smo poizkusni projekt že izpeljali v menzi prek ceste (vladni restavraciji, op. a.), kjer smo dali ljudem izbiro, ki je prej ni bilo. Preden smo nastopili mandat, so bili na jedilniku le mesni meniji; brezmesni sploh ni obstajal. Ko boste izvedeli rezultate, boste presenečeni, kaj se zgodi, ko daš ljudem izbiro,” je dejal.
Svet vodi doktorica živilske tehnologije, ki dela na oddelku za nutricionistiko Pediatrične klinike Nataša Fidler Mis. Slednja je po seji izrazila veselje, da lahko tudi strokovnjaki s svojimi izkušnjami prispevajo k političnim odločitvam na področju prehrane. “Imamo velike izzive. Želimo, da je hrana bolj trajnostna in bolj zdrava. Naši načrti so, da bi konkretno prispevali k boljši prehrani vseh starostnih skupin. Najprej smo dali prednost prehrani v vrtcih in šolah,” je pojasnila Fidler Mis. Po tem se bodo posvetili prehrani drugih starostnih skupin. “Izzivov je veliko, konec januarja pa bodo prioriteta študentski boni,” je še strnila.
Tudi podpredsednik sveta Ivan Eržen – sicer strokovni in generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) – je zadovoljen z ustanovitvijo strateškega sveta. “Velikokrat smo s podatki, ki smo jih pridobili, ostali sami. Zdaj pa lahko z drugimi deležniku delamo spremembe, ki bodo prebivalcem omogočale, da bodo lahko ozaveščeno izbirali o prehranjevalnih navadah,” je dejal in ponovil besede premierja, da ljudje ne bodo v nič prisiljeni. “Dela bo ogromno,” je napovedal in dodal, da bodo s strateškim svetom naredili pomemben korak naprej.
Svet sestavljajo še pravnica Veronika Cukrov, farmacevt Samo Kreft, Nika Tavčar iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, Boštjan Jakše, ki je na ljubljanski Biotehniški fakulteti doktoriral s področja prehrane, vodja raziskovalnega Centra za socialno psihologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) Tanja Kamin ter Andreja Vezovnik s katedre za medijske in komunikacijske študije na FDV.
V njem so tudi raziskovalec na ljubljanski Biotehniški fakulteti Jakob Leskovec, agrarni ekonomist in predavatelj na Biotehniški fakulteti Aleš Kuhar, specialist kardiologije v ljubljanskem kliničnem centru Zlatko Fras, direktorica urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar ter Lilijana Mahne s kmetije Mahne, ki je promotorka lokalne samooskrbe.
Med člani so tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Darjo Felda, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg ter državna sekretarka v vladni službi za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić.
Z delom začenja strateški svet za prehrano pri premierju, ki se je danes sestal na konstitutivni seji. Njegova ključna naloga bo pripraviti predloge ukrepov za cenovno dostopno in kakovostno hrano, ki bo imela čim manjši negativen vpliv na zdravje ljudi, okolje in podnebje. pic.twitter.com/QhfoCgqsws
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 10, 2023
V sicer 19-članskem svetu je do zdaj 15 članov, skupino naj bi po napovedih urada vlade za komuniciranje popolnili v tem mesecu.
Preberite še: Kako je Robert Golob sodelavce prepričal, da izberejo vegetarijansko kosilo?
Ob ustanovitev sveta so nekateri vladi očitali, da je vanj postavila predvsem privržence veganstva in da v njem ni predstavnikov celotne prehransko-živilske oskrbovalne verige. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je nato napovedala, da bodo svetu dodali predstavnika kmetijskega in živilskega sektorja. Golob je v današnji izjavi za medije poudaril, da je sestava sveta znana in javna. “Nobena interesna skupina niti nima, niti nikoli ni bilo mišljeno, da bo imela prevlado,” je jasen. Dodal je, da se nič ne bo delalo čez noč. “Smernice bodo pripravljene v letu dni in takrat se bodo začele izvajati konkretne spremembe.
Slovenci glede porabe mesa nad evropskim povprečjem
Robert Golob je tudi večkrat opozoril na negativne vplive, ki jih ima pridelava hrane na podnebne spremembe, in na to, da je treba spremeniti proizvodnjo hrano ter potrošnjo hrane in živil. Po njegovem prepričanju bi morali zmanjšati porabo mesa in se bolj osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire.
Kot kažejo podatki statističnega urada (Surs), je povprečni prebivalec v letu 2021 pojedel nekaj več kot 89 kilogramov mesa. To je precej več od povprečja Evropske unije, ki je okrog 70 kilogramov (podatek za 2018). Kot je vidno v zgornjem prikazu, največ pojemo svinjine (32,7 kilograma) in perutninskega mesa (31 kilogramov) ter v povprečju okrog 20,5 kilograma govedine. V Evropi sicer največ mesa pojedo Španci, okrog 100 kilogramov na leto, prvi na svetovni lestvici pa so Američani s 125 kilogrami na prebivalca.
Kritiki sestave sveta opozarjajo, da je treba ukrepe na tem področju postaviti v kontekst Slovenije. Kot je za N1 pred časom opozoril agrarni ekonomist Luka Juvančič, je v Sloveniji dve tretjini travinja, na katerem je racionalna raba le vzreja rastlinojedih živali in prežvekovalcev.
Preberite še: Golob ponovno, tokrat pred evroposlanci: Jesti moramo manj mesa
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič pa je ocenil, da bodo smernice, ki bi jih oblikovala enostransko oblikovana skupina, škodljive tako za slovensko živinorejo kot prebivalce. Izrazil je bojazen, da za takšno potezo vlade stojijo interesi laboratorijske pridelave hrane.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje