Delež žensk v politiki in gospodarstvu se niža

Slovenija 04. Sep 202117:07
segregacija, delež žensk
Foto: PROFIMEDIA

Vlada je ta teden potrdila predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do leta 2030, ki določa cilje in ukrepe ter odgovorne za uresničevanje enakih možnosti žensk in moških v državi do leta 2030. Dokument pomeni osnovo za črpanje evropskih kohezijskih sredstev v novi finančni perspektivi, so sporočili z vlade.

V Sloveniji se tako kot v številnih drugih članicah EU neenakosti med spoloma kažejo predvsem v trdovratni segregaciji trga dela po spolu, plačni in pokojninski vrzeli med spoloma in razširjenosti nasilja nad ženskami in dekleti oziroma nasilja zaradi spola, izpostavljajo snovalci resolucije.

O neenakosti pričata večja revščina zlasti starejših žensk in neenaka porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti med spoloma, kar negativno vpliva na položaj žensk na trgu dela. Zastopanost spolov na številnih področjih je neuravnotežena, prisotna so stereotipna prepričanja, ki zavirajo razvoj potencialov ne glede na spol.

Izpostavili so prevladujočo spolno segregacijo v izobraževanju in zaposlovanju. Posebej skrbi segregacija na novih delovnih področjih, kakršen je digitalni sektor, v katerem moški zelo prevladujejo v izobrazbi in zaposlovanju, so zapisali. Poleg tega narašča plačna vrzel, delež žensk v politiki in gospodarstvu se niža, spolne segregacije pri zaposlovanju pa je več.

Ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Predlog nove resolucije predvideva, da se bodo sredstva za boljše zaposlitvene možnosti žensk iz ranljivih skupin zagotavljala tudi v okviru programov Aktivne politike zaposlovanja, ki jih financira država. Ta sredstva naj bi med drugim namenili usposabljanju in izobraževanju za zaposlitev ter za spodbude delodajalcem za odpiranje novih delovnih mest in zaposlovanje težje zaposljivih oseb. Za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, v katera se lahko vključujejo tako brezposelni kot zaposleni iz ciljnih skupin, je letos predvidenih okvirno 30,1 milijona evrov. Za spodbujanje ženskega podjetništva je sicer letos predvidenih 200.000 evrov proračunskega denarja.

Ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega oziroma družinskega življenja vključujejo denimo spodbujanje dejavnosti in projektov za bolj enakovredno delitev dela v družini, za ozaveščanje o spolnih stereotipih in njihovo odpravo na področju delitve skrbstvenega in gospodinjskega dela. Obsegajo tudi dejavnosti za ozaveščanje o pomenu in koristih aktivnega očetovstva. Za to bo letos in prihodnje leto namenjenih malenkost manj kot 284.000 evrov.

Iz večletnega finančnega okvira 2021-2027 pa bodo v okviru Evropskega socialnega sklada zagotovljena sredstva za izvajanje ukrepov, namenjenih spodbujanju kakovostnih delovnih mest in odpravljanju vrzeli med spoloma na trgu dela. Iz istega naslova bodo financirani tudi programi spodbujanja socialnega vključevanja najbolj ranljivih skupin žensk, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi in otroki. Iz državnega proračuna pa se bodo zagotavljala sredstva za izvajanje programov socialnega varstva in izenačevanja možnosti za invalide, je še navedeno v predlogu.

Obljube o krepitvi zakonodajnega okvira

Pri Zagovorniku načela enakosti so poudarili, da je resolucija pomemben strateški dokumenti, ki izhaja iz spoznanja, da diskriminacija po spolu je prisotna in da je za ustvarjanje enakih možnosti ukrepanje nujno tudi na sistemski ravni.

Pozdravljajo dejstvo, da predlog resolucije vsebuje tudi zavezo, da bo država sprejela ukrepe za odpravo neenakosti pri plačilu in zagotavljanju transparentnosti plač ter da je v predlogu obljubljena “krepitev zakonodajnega okvira”. V besedilu pa pogreša navedbo konkretnih že znanih pomanjkljivosti in nedoslednosti v predpisih ter časovni okvir za njihovo odpravo.

Pri nekaterih ukrepih iz resolucije zagovornik predlaga uvedbo kvalitativnih kazalnikov in jasnejše opredelitve, kako naj bi določen cilj dosegli. Kot opozarja, bo šele določitev takih kazalnikov in podrobno opredeljenih ukrepov omogoča utemeljeno presojo učinkovitosti in možnost prilagajanja ukrepov oziroma njihovega nadomeščanja z učinkovitejšimi.

Komentari

Vaš komentar