34 pripadnikov enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi med kolegi iz tujine predstavlja redko posebnost – so namreč prostovoljci. Kdo so ljudje, ki so samo lani onesposobili več kot 4.270 kosov takšnih eksplozivnih nevarnih sredstev v Sloveniji? Fakultetni profesorji, varnostni inženirji, vojaki, policisti, celo zaposleni v igralništvu. O njihovem delu, usposabljanju, družinskem življenju in pomenu enote smo se pogovarjali s 40-letnim Gregorjem Demšarjem. Kadar ne prejema klicev v klicnem centru 112, kjer je zaposlen, in ni z družino, najverjetneje nekje onesposablja eksplozivne ostanke.
Gregor Demšar se je s prostovoljstvom srečal ob koncu srednje šole. Prek električarja, ki je pomagal pri obnovitvenih delih na hiši Demšarjeve družine, bil pa je tudi prostovoljec. Takrat 16-letnega Demšarja je povabil, da se včlani v lokalno gasilsko društvo. Tako se je začela njegova pot prostovoljstva. Sočasno se je navdušil nad potapljaštvom, zato je opravil še potapljaški tečaj, pri svojem prostovoljnem delu pa se je hitro začel srečevati z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) – zelo poenostavljen sinonim zanje so največkrat bombe – iz prve in druge svetovne vojne ter slovenske osamosvojitvene vojne.
V videu na vrhu članka Gregor Demšar pripoveduje, kakšno opremo uporabljajo prostovoljni bombni tehniki in kako potekajo njihove intervencije.
Arhiv URSZR/Mesta najpogostejših najdb NUS v Sloveniji
O številu neeksplodiranih ubojnih sredstev v Sloveniji smo pisali v članku Koliko bomb se še skriva v slovenskih tleh. Velik porast števila odkritij v zadnjih letih je zakrivila epidemija in z njo dejstvo, da so ljudje veliko več časa preživeli v naravi. A eksplozivni ostanki niso nakopičeni zgolj v tleh, ampak tudi v slovenskih jezerih, rekah in morju. Pripadniki enote za varstvo pred NUS se morajo znati spopasti z vsemi okoliščinami in neeksplodirana sredstva onesposobiti, zato se med temi prostovoljci pogosto najdejo posamezniki, ki združujejo znanja in sposobnosti z več področij.
N1 / Denis Sadiković
Demšar se je od gasilcev, prek potapljačev, leta 2006 odpravil v enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki je v naslednjih letih doživela nadgradnjo tako opreme, kot postopkov.
“Ko sem pristopil k enoti, sem večkrat slišal, da sem pristopil h gobarjem, ker enota takrat ni bila tako opremljena, tudi delalo se ni po ustaljenih postopkih. Če greš v gozd in daš neko sredstvo v neustrezno torbo, deluješ kot gobar,” v smehu pripoveduje oče treh otrok, ki letno opravi okoli 100 intervencij. Ko je treba, priskoči na pomoč tudi jamarjem pri reševanju v jamah, kjer je treba razstreljevati oziroma širiti ožine. Čeprav je do enote za varstvo pred NUS, ki deluje znotraj Uprave za zaščito in reševanje (URSZR) prišel naključno, pravi, da danes dela, kar si je želel že ob vpisu na fakulteto.
Demšarja, ki se je pred petimi leti zaposlil v klicnem centru številke 112, pomoč državljanom danes popolnoma definira. Številko 112 ima celo v svojem poštnem naslovu. V nasprotju z nekaterimi pripadniki enote, ki prihajajo iz vojske ali policije in imajo že osnovno strokovno znanje o eksplozivih, preden se priključijo še prostovoljcem, Demšar – ki je vse tečaje civilne zaščite opravil z odliko – o starih eksplozivnih sredstvih ni vedel veliko.
Državna enota civilne zaščite, ki deluje znotraj Uprave RS za zaščito in reševanje, za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi po vsej Sloveniji izvaja zaščitne ukrepe, kot so odkrivanje, identifikacija, odstranjevanje, prevoz, skladiščenje in uničevanje teh sredstev, pa tudi usposabljanje pripadnikov za to delo. V enoti je 34 prostovoljcev, razporejenih v šest oddelkov po vsej Sloveniji.
Bobo / Neeksplodirana letalska bomba iz druge svetovne vojne, ki je bila onesposobljena na začetku leta v Mariboru
Vsi pripadniki so posebej izurjeni in izšolani pri civilni zaščiti. Pripadniki sami ne iščejo neeksplodiranih ubojnih sredstev, temveč odstranjujejo tista, ki jih najdejo ljudje, svojo najdbo pa sporočijo na številko 112. Na območjih, kjer iz zgodovinskih virov izhaja, da obstaja velika verjetnost onesnaženosti z NUS, pripadniki na podlagi vloge občana oziroma pravne osebe izvedejo pregled zemljišča z detektorji kovin ter morebitna odkrita NUS odstranijo in uničijo. Vsa sredstva morajo uničiti na kraju ali čim bližjem mestu, kjer ne ogrožajo prebivalstva.
Po trimesečnem teoretičnem in praktičnem usposabljanju je Demšar še kot študent postal član enote za varstvo pred NUS, kar je pomenilo, da je sprva lahko pri intervencijah sodeloval zgolj kot tretji član ekipe – torej kot opazovalec. Po določenem številu intervencij je napredoval v drugega člana ekipe, in šele ko je nabral dovolj izkušenj, je lahko postal vodja intervencij.
Danes je po besedah vodje ljubljansko-gorenjske enote in namestnika poveljnika državne enote za varstvo pred NUS Igorja Boha eden ključnih članov ekipe, ker je zanesljiv, odgovoren, predvsem pa se odlično znajde tudi v najzahtevnejših okoljih – na primer v gorah, jamah, stoječih in deročih vodah … Demšar je v eni zadnjih intervencij v enem dnevu s kolegi iz enote z dna reke Krke v Kostanjevici odstranil in varno uničil 11 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, nato pa iz kraške jame pod Macesnovo gorico na Kočevskem, kjer potekajo arheološka izkopavanja na območju množičnega grobišča, odstranil še 68 neeksplodiranih sredstev.
Uprava za zaščito in reševanje
Čeprav njegova žena raje ne ve, kaj dela, pravi, da strahu ni več, a kljub znanju in izkušnjam se vsake intervencije loteva preudarno, sredstvom, ki jih ne pozna, se ne približuje.
Po nesreči na poligonu pri Pivki, v kateri so leta 2007 umrli trije zaposleni podjetja Kemijska industrija Kamnik, dva pa sta se poškodovala, med njimi pa so bili tudi izkušeni pripadniki enote za varstvo pred NUS, so se pravila in protokoli, zaradi varnosti, v enoti spremenili.
Raven znanja pripadnikov enote je visoka, pravijo. Pirotehniki prostovoljci pogosto sodelujejo z vojsko in policijo (med njimi pa so tudi znotraj enote policisti in vojaki), ki imata svoje enote poklicnih bombnih tehnikov, a so — tako Demšar — nekoliko bolj osredotočeni na sredstva, ki so predmet kaznivih dejanj ali se pojavljajo na vojaških poligonih. Neeksplodirana ubojna sredstva, ki so ostanek vojaških konfliktov na naših tleh, so zelo raznolika, specifična in imajo svoja pravila, zato prostovoljci pogosto dopolnjujejo poklicne enote s svojim znanjem.
N1 / Denis Sadiković
Čeprav so pripadniki enote za varstvo pred NUS v Sloveniji prostovoljci, v tujini te enote sodijo pod okrilje vojske in policije, pripoveduje Demšar in prizna, da včasih tudi raje zamolčijo dejstvo, da so prostovoljci, saj tuji kolegi, ki ne poznajo slovenskega sistema, lahko hitro dobijo občutek, da ne gre za resno delo, resno enoto. V spodnji izjavi opisuje odzive kolegov v tujini na dejstvo, da so prostovoljci.
Preden se je Demšar zaposlil v klicnem centru 112, je imel svoje podjetje, delal je tudi v gradbenem podjetju. Povsod je bilo treba sklepati kompromise in pogosto tudi delati ponoči – po vrnitvi z intervencije, saj je delo moralo biti opravljeno, čeprav je vedno lahko zapustil delovno mesto, da bi odšel na intervencije. Ob vseh službenih in prostovoljskih obveznostih so družine prostovoljcev tiste, ki se morajo veliko odrekati, pravi Demšar.
Profesionalizacija enote bi lahko prihajajočim generacijam olajšala pot in dodatno spodbudila napredek enote, saj se bodo – tako Demšar – z neeksplodiranimi sredstvi z enakim tempom ukvarjalo vsaj še nekaj generacij. Čeprav Demšar pravi, da ima službo, ki si jo je vedno želel, dodaja, da bi z veseljem to opravljal tudi poklicno, če bi se v prihodnosti pokazala priložnost.
Nova vlada je v svoji koalicijski pogodbi zapisala, da se namerava lotiti tudi urejanja statusa in karierne poti prostovoljcev oz. civilne zaščite in da bo uredila odsotnosti z dela za prostovoljne gasilce in druge prostovoljce v varnostnih in obrambnih sistemih. Kdaj in kako, za zdaj še ni znano.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!