Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je napovedal, da bodo delodajalci, ki svojim delavcem v roku ne bodo izplačali regresa za letni dopust, sankcionirani s kaznijo tudi do 20 tisoč evrov. Inšpektorat za delo bo v sodelovanju s finančno upravo od 1. julija, kar je rok za izplačilo regresa, glede tega vprašanja množično nadzoroval delodajalce.
Inšpektorat za delo bo v sodelovanju s finančno upravo (Furs) po 1. juliju začel množičen in usmerjen nadzor delodajalcev glede izplačila regresa za letni dopust v tem letu. Rok za izplačilo regresa za letni dopust je 1. julij. Delodajalec je torej dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, do petka izplačati regres najmanj v višini minimalne plače, so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za delo.
Po njihovih pojasnilih ima delavec, ki je upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, pravico tudi do sorazmernega dela regresa. V primeru, da je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Minister za delo Luka Mesec ob tem posebej poudarja, da bo vsaka kršitev pravic delavcev glede izplačila regresa sankcionirana. “Plačilo za delo je neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Tako letni dopust kot pravica do regresa sta izborjeni delavski pravici,” so zapisali na ministrstvu.
Za neizplačilo regresa ali zamudo pri njegovem izplačilu je predvidena globa v višini od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
Kot so še poudarili na ministrstvu, lahko neizplačilo regresa za letni dopust posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.
Delodajalcev, ki so izplačevali plače, ne pa regresa, je bilo do novembra lani po podatkih Fursa 12.247 (sredi avgusta je bilo takih še skoraj 15.000), leta 2020 pa 13.759.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje