Kakšen kongres bodo prinesli novi zemljevidi, Trumpove čistke in demokratski školjkarji?

Čez manj kot pol leta bodo v ZDA potekale vmesne volitve članov kongresa. Američani bodo 3. novembra na volitvah volili vse člane predstavniškega doma in eno tretjino senatorjev. Po veliki zmagi na splošnih volitvah leta 2024 so večino v obeh domovih kongresa osvojili republikanci. V senatu imajo šest predstavnikov več kot demokrati, medtem ko imajo v predstavniškem domu ob nekaterih nezasedenih mestih sedem predstavnikov več.

Razlika ni gromozanska, predsednik Donald Trump pa med volilci beleži padec priljubljenosti. Poleg tega stranka aktualnega ameriškega predsednika na vmesnih volitvah mandate praviloma izgublja, opozicija pa pridobiva. Demokrati bi lahko torej dosegli preobrat v enem ali celo obeh domovih kongresa. Da možnost za to imajo, meni tudi profesor ameriških študij z ljubljanske FDV dr. Tomaž Deželan. "Ne nazadnje ne potrebujejo tektonskih premikov, da bi obrnili Kapitolski grič," dodaja.

Vendar vse skupaj ni tako preprosto in enoznačno. Demokratski doseg bo precej zmanjšan zaradi zelo intenzivne serije preoblikovanj volilnih okrajev oziroma "gerrymanderinga". Beseda označuje primere, ko stranka sproži preoblikovanje volilnih okrajev na tak način, da koristi le njej.

Če denimo v neki pretežno republikanski zvezni državi obstaja en pretežno demokratski okraj, ki je izvolil demokratskega kongresnika, ga je z gerrymanderingom mogoče razbiti in njegove delčke priključiti drugim trdno republikanskim okrajem. Tako bodo v vseh okrajih imeli večino republikanci, ki bodo pridobili dodatnega kongresnika.

"Ta administracija je znova pokazala, da prav nič ni sveto"

V zadnjem letu se je med demokrati in republikanci vnela prava vojna spreminjanja volilnih okrajev, ki so jih spreminjali v 10 zveznih državah. Večinoma je šlo za spremembe v prid Trumpovim republikancem. "Ta administracija je ponovno pokazala, da prav nič, ampak prav nič ni sveto," je ocenil Deželan. Kot opozarja, spreminjanja okrajev običajno niso bila tako divja.

Po njegovem smo priča gerrymanderingu, ki bi moral biti bolj izjema kot pravilo in uporabljen le ob tektonskih demografskih premikih. "To se ne dogaja, dogajajo se tektonski premiki v ameriški politiki in dojemanju tega, kaj je tektonsko. Za Donalda Trumpa je tektonska odločitev, ali bo izgubil Kapitolski grič," je orisal Deželan.

Spremembe republikancem nudijo nove sedeže v kongresu. Kot pravi sogovornik, so demokrati skušali uravnotežiti izgube, a jim to ni uspelo. Po nekaterih ocenah, ki so seveda negotove, bi lahko demokrati na račun sprememb okrajev izgubili do osem kongresnih sedežev. Demokrati pri gerrymanderingu po sogovornikovih besedah niso tako uspešni zaradi moralnih zadržkov, pa tudi zato, ker je v nekaterih zveznih državah, ki jih nadzorujejo, to težje izvesti.

Zadnja epizoda spreminjanja volilnih okrajev bo po Deželanovih besedah še bolj utrdila razdeljenost ZDA, saj bo prinesla zelo stabilne rdeče ali modre okraje. Vse manj bo kompetitivnih okrajev, kar za obe stranki pomeni manj tveganja. "To pomeni tudi vse več eskalacije, saj ta prinaša rezultate," dodaja sogovornik. Letošnja preoblikovanja volilnih okrajev so po njegovih besedah ponekod izničila tudi ureditve, ki so zagotavljale zastopstvo etničnim in rasnim manjšinam, do česar so te prišle z več desetletji boja.

Je kongres v Trumpovi eri sploh še pomemben?

V trenutnem mandatu se je Trumpova administracija večkrat požvižgala na odločitve in pristojnosti kongresa. Bi torej preobrat in demokratska večina sploh kaj spremenila? Deželan meni, da bi, saj sistem zavor in ravnotežij v ZDA še vedno deluje. Tudi sedanja republikanska večina je po njegovih besedah nekajkrat pokazala, da ima kongres svojo vlogo. Prav tako tisti, ki ima v predstavniškem domu večino, narekuje dnevno agendo in na dnevni red postavlja ter umika določene teme.

Po Deželanovem mnenju je z večino v vsaj enem domu kongresa mogoče zamajati politiko trenutne administracije. "Po dobrem letu Trumpovega drugega mandata je vse bolj jasno, da so se tudi sodni mlini aktivirali do te mere, da blokirajo prekomerno izvajanje izvršilne oblasti," je dejal. Blokade Trumpovih odločitev s sodišč so prišle predvsem z obrazložitvami, da je administracija presegla svoja pooblastila in ni pridobila odobritve kongresa. "Vidimo, da bo kongres v resnici vse bolj pomemben, saj sodišča zahtevajo, da gre Trump tja po dovoljenje," doda sogovornik.

V predvolilnem obdobju je zanimiv postal tudi odnos Trumpa do republikanske stranke. S podporo protikandidatom, ki so nato zmagali na strankarskih volitvah, je iz igre vrgel tiste republikanske kongresnike, ki so se mu drznili oporekati. Tako je dolgoletnega kongresnika Thomasa Massieja, ki je bil eden od predlagateljev zahteve za razkritje Epsteinovih dosjejev, s Trumpovo podporo premagal kmet in nekdanji vojak Ed Gallrein.

"Trumpova podpora in vpliv na volivce republikanske stranke sta še vedno izjemna. Ko ti Trump umakne podporo že na strankarskih volitvah, kjer izbirajo kandidata, takrat že veš, da si ti politično mrtev," pojasni Tomaž Deželan. Kot doda, je izsiljevanje kongresnikov s podporo ob kandidaturi Trumpovo najmočnejše orožje, po katerem pa lahko posega le v trdnih republikanskih volilnih okrajih, kjer je njegov vpliv najmočnejši.

Predsednik in glavni med republikanci pa ob tem republikanske kongresnike s svojo politiko postavlja v neroden položaj pri volilcih. Administracija se pretežno ukvarja z Iranom kljub sloganu "Najprej Amerika", ob tem pa recimo ni učinkovita v boju proti draginji, ki jo Američani izpostavljajo kot ključno temo. Profesor Deželan ocenjuje, da Trumpovo vodenje republikanske stranke ni zelo načrtovano. "To je del njegove nepredvidljivosti in neobvladljivosti, ki včasih generira kratkoročne dobičke, dolgoročno pa je to škodljivo za republikance," pravi.

Nepremičninski republikanci in stalne čistke, ki utišajo kritiko

Kot pravi, je bilo v prvem Trumpovem mandatu v vladi več prekaljenih in profesionalnih republikancev, ki so ga brzdali in zasledovali jasno politiko stranke. Tokrat pa je ključna lojalnost. "V zdajšnji administraciji nepremičninskih agentov imate nepremičninske republikance in imate tudi nepremičninske guruje mednarodne politike. Vidimo, da imajo republikanci izjemen problem, ker lojalnost izključi izjemno pomembne avtoritete znotraj republikanske stranke," razlaga sogovornik.

Lojalnost, ki jo Trump zahteva, je po Deželanovih besedah prinesla čistke med pomembnimi republikanci, kongresniki in tudi ministri, ki so postale stalnica. To posledično privedejo do tega, da med kongresnimi republikanci ni upora in kritike. Če pa do nje že pride, pa po sogovornikovih besedah sledi kritikov odstop, upokojitev ali pa umik podpore ob njegovi vnovični kandidaturi.

Na demokratsko sceno stopijo školjkarji

Nekaj zanimivosti je bilo pred vmesnimi volitvami tudi pri izbiri kandidatov na demokratski strani. V zvezni državi Maine je dolgoletno senatorko Susan Collins na strankarskih volitvah premagal vojni veteran, školjkar in politični novinec Graham Platner. Od katastrofe leta 2024 je v demokratskih vrstah uspeh doseglo več posameznikov, ki se predstavljajo kot nasprotniki strankinega establišmenta.

"Ne gre spregledati dejstva, da je politična korektnost in dominanca političnih elit v ZDA vodila do tega, da se je zelo veliko ljudi na periferiji enostavno počutilo izključene. Čutili so, da jih je Washington izdal, da jih ne zastopajo ne republikanci ne demokrati. Da si je establišment prikrojil državo po svoji meri, kjer bogati bogatijo, reveži pa životarijo," je dejal Deželan. Ta občutek, ki ga zdaj skušajo izkoristiti tudi demokratski protisistemski kandidati, je bil po njegovih besedah ključ do uspeha Donalda Trumpa, ki je zelo ilustrativno pokazal, kaj vse je narobe v ameriški družbi.

Kot pravi profesor, so Trump, njegova administracija in gibanje MAGA spremenili tudi demokrate, ki postajajo vse bolj protisistemski. Ob tem opozarja, da bo težava zanje nastala pri vprašanju, kako vso različnost združiti pod eno streho. Bolj kot na vmesnih volitvah bo to težavno pri izbiri enega predsedniškega kandidata. "Lahko si protisistemski kandidat za predstavnika v spodnjem domu, nekaj drugega pa je seveda bitka za predsedniško mesto. Obračun z elitami pomeni namreč tudi obračun z notranjimi elitami," oriše Deželan.

Prav zato pričakuje, da bo demokratska stranka imela še precej težav, saj je po njegovih besedah močno v primežu kapitala. "Vsi ti ribiči pa zavračajo kapital ali pa vsaj vlogo, ki jo ima danes," sklene profesor ameriških študij.