Pred jutrišnjim glasovanjem o zakonu o ustanovitvi Demografskega sklada, na katerega želi država prenesti slabih devet milijard državnega premoženja, nov razkol v Desusu. Vodstvo zakona ne podpira, iz današnjih stališč poslancev pa je razumeti, kot da bodo zakon kljub temu podprli.
“Ta zakon povezuje več generacij,” je na začetku razprave o zakonu o nacionalnem demografskem skladu povedal minister za finance Andrej Šircelj. “Povezuje jih tako, da se bo s prihodki od demografskega sklada zagotavljala varna starost.” Dvakrat je ponovil, da bo sklad zagotavljal “enega izmed virov za financiranje pokojnin”.
Minister je razložil, da je bila ustanovitev sklada predvidena že z zakonom o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki je bil sprejet leta 2012, v času druge vlade Janeza Janše. Nato je opisal predvideno strukturo sklada ter predvideno delitev njegovih donosov.
V nadaljevanju je zavrnil očitke o tem, da je namen ustanovitve sklada razprodaja preostanka državnega premoženja in politično kadrovanje.
Ga bodo poslanci Desusa podprli?
Pričakovati je, da bo zakon dobil potrebno večino v Državnem zboru (DZ). Zanj naj bi glasovali poslanci SDS, NSi, SMC, SNS in Desusa. Pri tem pa je nekaj negotovosti pri glasovih Desusa.
Stranka, v kateri se je vodstvo v politično turbulentnem letu zamenjalo že dvakrat, je zdaj proti skladu, kot je predlagan. Predsednik stranke Ljubo Jasnič (na fotografiji) je pred dnevi poslance opozoril, da predlagani zakon ni to, za kar se zavzema Desus in da je vsebinsko pomanjkljiv.
Polnar podprl zakon
A to ne pomeni, da poslanci zakona ne bodo podprli, smo poročali v članku Bitka vseh bitk v senci demografskega sklada – to pa se je v kasnejši razpravi poslancev tudi potrdilo.
Poslanec DeSUS Robert Polnar je povedal, da je demografski sklad institucija, ki jo Slovenija potrebuje.
“Na prihodkovni strani zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prihodnje ne bo stabilnih virov, tako po vsebini kot po višini. Prihodkovna stran s svojo dinamiko ne bo mogla slediti naraščajočim odhodkovnim potrebam,” je pojasnil.
Predlog zakona Polnar podpira, čeprav se zaveda, da je vrednost slovenskega državnega premoženja nizka, in čeprav je pred časom menil, da bi se morali donosi sklada akumulirati. Aktualen predlog predvideva, da se bo del dohodkov sklada porabljal za pokrivanje lukenj v pokojninski blagajni ter za družinsko in štipendijsko politiko. Polnar se s tem zdaj strinja, ker se je v boju proti epidemijo tako zelo poslabšalo stanje javnih financ.
Tudi ostali Desusovi poslanci za?
V nadaljevanju je v razpravi sodeloval tudi predsednik poslanske skupine Franc Jurša, ki sicer ni jasno povedal, kako bodo v poslanski skupini (v tej sta poleg Polanrja in Jurše še Ivan Hršak in Branko Simonovič) glasovali, je pa namignil na podporo.
“Sklad bi pod eno streho združil večino tistega, kar smo v preteklosti označili kot družbeno lastnino, z izjemo Darsa in elektroenergetskih naložb. Od te lastnine je po več ali manj negospodarnih privatizacijah ostal drobiž. Naložbe naj bi bile v tem trenutku vredne 8,5 milijarde evrov,” je dejal Jurša. Nato je govoril o nevzdržnosti pokojninske blagajne in neizprosnih demografskih projekcijah.
Končal je z navedbo, da predlog zakona razume kot “nujen kompromis med vsemi dosedanjimi predlogi” in – v sicer nekoliko nerazločni izjavi – dodal, da lahko ta zakon vsaj po večinskem prepričanju poslancev Desusa postane primer obvladovanja demografskih razmer v državi, zaustavi nadaljnjo razprodajo premoženja in zagotovi namensko upravljanje državnih naložb.
Ob koncu je sicer izrazil bojazen, da tudi tokrat zakon “ne bo šel skozi” (kot Desusov predlog v letu 2018, ki ga je zaustavil padec vlade Mira Cerarja). Zakaj ne bi šel skozi, ni pojasnil, morda pa je ciljal na napovedi opozicije, da bodo v primeru potrditve zakona podprle prizadevanja za zakonodajni referendum, na katerem bi lahko zakon padel.
Spremembe v stranki
Kaj bi poslanska podpora predlogu zakona pomenila za razmerja znotraj stranke Desus, ni jasno. Jasnič je pred dnevi dejal, da poslanci lahko glasujejo po svoji vesti: “A če nikoli ne upoštevajo stranke, potem je nekaj zelo narobe, ali s stranko ali pa s poslanci.”
Poleg tega je že napovedal, da bodo po nedeljskem porazu koalicije na referendumu in tudi glede na rezultate glasovanja o demografskem skladu v stranki “potegnili poteze”. Kakšne bodo, je po njegovih besedah stvar organov stranke, ki bodo zasedali prihodnji teden.
Opozicija bi podprla nov referendum
V SD, LMŠ, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev so opozorili na vrsto pomanjkljivosti v zakonu. Vsi so ponavljali, da so projekcije staranja prebivalstva zaskrbljujoče in da se zavedajo, da Slovenija zamuja z oblikovanjem sklada, ki bi zagotovil dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne, a menijo, da je predlog zakona škodljiv in da omenjenega problema niti ne naslavlja. Po njihovem mnenju vlada združuje premoženje pod eno streho in si odpirajo vrata za privatizacijo. Med drugim so izpostavili opozorila protikorupcijske komisije, da predlog omogoča vrsto korupcijskih tveganj. V SD, SAB, Levici so tako že napovedali podporo zakonodajnemu referendumu, ki ga v primer sprejema zakona napovedujejo sindikati.
V SDS, NSi, SMC in SNS so napovedali podporo zakonu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje