Slaba desetina ljudi, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, nadaljuje delo. Najpogostejši razlogi za takšno odločitev so veselje do dela in občutek produktivnosti, finančna potreba in ohranjanje socialne vključenosti. Slabih pet odstotkov upokojencev, ki v prvih šestih mesecih prejemanja starostne pokojnine niso delali, pa je v nadaljevanju opravljalo vsaj eno plačano delo.
Na Statističnem uradu RS (Surs) so lani v raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo s priložnostnim modulom zbirali podatke o pokojninah in udeležbi na trgu dela. Na vprašanja so odgovarjali anketirani v starostni skupini med 50 in 74 let.
Več kot 84 odstotkov oseb je po začetku prejemanja starostne pokojnine prenehalo delati, približno desetina (osem odstotkov) pa se jih je odločila za nadaljevanje dela – med njimi je bilo več moških (65 odstotkov) kot žensk (35 odstotkov). Razmerje med spoloma je bilo med tistimi, ki so se odločili nadaljevati delo, podobno tudi na ravni kohezijskih regij – približno tretjino so predstavljale ženske, dve tretjini pa moški.
Razlike med kohezijskima regijama pa se odražajo pri deležu oseb, ki so se odločile za nadaljevanje dela po začetku prejemanje starostne pokojnine. Delo so v večji meri nadaljevali upokojenci zahodne Slovenije. Delež teh je bil 10,5 odstotka, medtem ko je bil delež upokojencev iz vzhodne Slovenije 5,9 odstotka. Delež oseb, ki niso delale tik pred začetkom prejemanja starostne pokojnine niti po njem, pa je bil za 7,9 odstotne točke višji v vzhodni Sloveniji (11,2 odstotka) kot v zahodni Sloveniji (3,4 odstotka).
Slabih pet odstotkov se vrne k občasnemu delu
Skoraj polovica vprašanih (47,2 odstotka) je kot glavni razlog za odločitev o nadaljevanju dela tudi po začetku prejemanja starostne pokojnine navedla veselje do dela in občutek produktivnosti. Pri nekaj manj kot 21 odstotkov oseb je bil glavni razlog finančna potreba ali finančno privlačno delo, 12 odstotkov se jih je za to odločilo zaradi ohranjanja družbene vključenosti, 20 odstotkov pa zaradi drugih razlogov.
4,3 odstotka oseb, ki v prvih šestih mesecih prejemanja starostne pokojnine niso delale, je v nadaljevanju opravljalo vsaj eno plačano delo, ki je trajalo skupaj najmanj tri mesece, oziroma občasno delo. Med razlogi za vrnitev na trg dela jih je polovica navedla veselje do dela oziroma družbeno vključenost, drugi najpogostejši razlog je bil finančna potreba ali finančno privlačno delo (30,4 odstotka), preostali pa so se za to odločili zaradi drugih razlogov (19,4 odstotka).
Večina (89 odstotkov) vprašanih je odgovorila, da je bil njihov prvi prejemek starostne pokojnine brez zmanjšanja ali dodatka. Prvi prejemek je bil pri 6,5 odstotka oseb z dodatkom oz. bonusom, pri 4,6 odstotka oseb pa znižan zaradi predčasne upokojitve. Med prejemniki, katerih prvi prejemek je bil povečan zaradi odložene upokojitve, je bilo več moških (60,5 odstotka) kot žensk (39,5 odstotka).
Razlike se ponovno kažejo tudi po kohezijskih regijah. Prvi prejemek starostne pokojnine z bonusom je bil bolj razširjen med prejemniki starostne pokojnine, ki prebivajo v zahodni Sloveniji – prejelo ga je 8,7 odstotka. Pri prejemnikih iz vzhodne Slovenije pa je teh bilo 4,6 odstotka, še kažejo podatki Sursa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje