Devet mesecev vojne v Ukrajini: smo bližje eskalaciji konflikta ali premirju?

Slovenija 16. Nov 202220:357 komentarjev
Herson
Foto: Viacheslav Ratynskyi/REUTERS

Po torkovem incidentu, ko sta na ozemlje Poljske, sicer članice Evropske unije in zveze Nato, padli dve raketi in ubili dva civilista, se poraja vprašanje, ali lahko ta dogodek poveča napetosti med Rusijo in Zahodom. O tem, na kateri stopnji je trenutno vojna v Ukrajini, kakšno je razmerje moči na bojiščih in kako bo incident na Poljskem vplival na nadaljevanja konflikta v Ukrajini, smo se pogovarjali z obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem in nekdanjim načelnikom generalštaba Slovenske vojske Dobranom Božičem, sicer vojaškim svetovalcem v kabinetu ministra za obrambo.

Vojna v Ukrajini traja že skoraj devet mesecev in prav nič ne kaže, da bi se lahko konflikt med Rusijo in Ukrajino kmalu umiril do te mere, da bi prišli do premirja. Prepričanje Rusije, da bo tako imenovana posebna vojaška operacija, kot so vojno v Ukrajini opisali v Kremlju, trajala le nekaj dni, se je po silovitem ukrajinskem odporu kmalu izjalovila. Ukrajina je v devetih mesecih silovitih spopadov uspela obraniti določene dele države, ponekod jim je celo uspelo rusko vojsko prisiliti v umik, a je ruski predsednik Vladimir Putin vedno odgovoril še z močnejšo protiofenzivo.

Incident s padlima raketama na ozemlje Poljske, članice Evropske unije (EU) in zveze Nato, pa je prvi primer, ko se je pod uničujočo silo vojne znašla katera od članic severnoatlantskega zavezništva. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je po današnjem izrednem srečanju članov severnoatlantskega zavezništva povedal, da sta bili raketi, ki sta pristali na ozemlju ene od članic Nata, najverjetneje izstreljeni s strani ukrajinskih sil zračne obrambne. Po njegovih besedah se je incident najverjetneje zgodil zaradi obrambe Ukrajine pred obstreljevanjem ruskih sil, ki so po izgubi strateško pomembnega mesta Herson začele silovito obstreljevati cilje v Ukrajini.

Izjave svetovnih voditeljev, predvsem Združenih držav Amerike (ZDA), ki so velika zaveznica Ukrajine, so usmerjene k umirjanju napetosti, saj se bolj ali manj vsi voditelji zavedajo, kaj bi pomenila še dodatna eskalacija razmer v svetovnem merilu. Da je to edini pravi pristop, meni obramboslovec Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede. “Deeskalacija konflikta in vsega ozračja okoli vojne je edini pravi pogoj, da se lahko začnejo pogovori o premirju. Tudi ZDA so obrnile ploščo kar se tiče retorike, ki je v preteklih mesecih močno podpirala nadaljevanje spopadov in nekako demonizirala rusko stran,” je za N1 povedal Vladimir Prebilič.

Kot razlog za bolj umirjene besede ameriške strani navaja tudi, da se mora najprej preveriti, kako je sploh prišlo do incidenta na Poljskem, kdo je zanj odgovoren. “Vojna se lahko konča le takrat, ko bo dovolj volje na obeh straneh, da se začnejo pogovarjati. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil s strani ZDA minuli teden opozorjen, da bo na neki točki vendarle moral dati priložnost tudi pogovorom z Moskvo,” je dodal. Ob tem pa opozarja, da bosta morali obe strani stopiti korak nazaj, da se sploh lahko začneta pogovarjati o koncu trenutnega stanja.

vojak, vojska, ukrajina
Foto: Valentyn Ogirenko/Reuters

Da je umirjena retorika voditeljev zahodnih držav v tem trenutku edina prava pot, se strinja tudi vojaški svetovalec v kabinetu ministra za obrambo Dobran Božič. “Pri takšnih delikatnih zadevah, kot je incident na Poljskem, se nikoli ne sme odreagirati na prvo žogo. Nujno je, da to celovito preišče neodvisna komisija in se najdejo vsi vzroki, da je do tega dogodka prišlo. Ko bo to ugotovljeno, bo zveza Nato ustrezno ukrepala in menim, da bo sprejela razumne ukrepe za zaščito svojih članic,” je za N1 povedal Božič. Po njegovem mnenju so voditelji na srečanju držav članic skupine G20, ki te dni poteka na Baliju, z umirjeno retoriko ustrezno ravnali, a dodal, da se je treba zavedati tudi širšega konteksta.

Božič navaja, da Rusija skozi zgodovino skuša svet prepričati, da je miroljubna država in da dejansko brani svoja ozemlja, kjer živijo Rusi. “Zahod s svojo retoriko dokazuje, da želi delovati miroljubno in da želi umiriti konflikt. Se je pa treba zavedati, da je to, kar se je zgodilo na Poljskem, zelo kruto. Ne glede na to od kod je bila raketa izstreljena. V miroljubni državi sta umrla dva civilista, zato moramo sočustvovati s Poljsko,” je še dodal.

Oster odziv baltskih držav na incident je bil pričakovan

Odziv baltskih držav Estonije, Latvije in Litve na torkov incident na Poljskem je bil oster. Podpredsednik latvijske vlade in minister za obrambo Artis Pabriks je za napad okrivil Rusijo, litovski predsednik Gitanas Nauseda je dejal, da “more biti vsaka ped Natovega ozemlja ubranjena”, estonsko zunanje ministrstvo pa je zapisalo, da je Estonija “pripravljena braniti vsak centimeter Natovega ozemlja”.

Vladimir Prebilič in Dobran Božič razumeta oster odziv baltskih držav, ki je nekako logičen, saj imajo te države iz preteklosti zelo slabe izkušnje z Rusko federacijo oziroma takrat še Sovjetsko zvezo. Estonija, Litva in Latvija so se severnoatlantskemu zavezništvu pridružile leta 2004, zveza Nato pa jim je dala z namestitvijo zavezniških enot jasen signal, da baltske države ne bodo ostale same, meni Prebilič. “Te države so polnopravne članice zavezništva, kar pomeni, da Nato na posreden način jamči zanje. Imajo pa travmatične izkušnje s Sovjetsko zvezo iz preteklosti in je njihov burni odziv nekako pričakovan. Je pa tukaj vseeno potrebna neka mera previdnosti, da ne bi konflikt morda preveč eskaliral,” je povedal Prebilič. Meni, da morajo politiko umirjanja razmer nositi tiste države, ki nosijo tudi največjo odgovornost. “To so tiste države, ki vojaško in finančno pomagajo Ukrajini, to pa baltske države niso. Nato pa mora vsekakor pošiljati signale, da teritorialna integriteta držav članic ne sme biti vprašanje,” je še dodal.

Eksplozija na Poljskem
PROFIMEDIA

Dobran Božič ob tem opozarja še na eno pomembno stvar, in sicer, da so baltske države od začetka vojne v Ukrajini neprestano opozarjale svet in zvezo Nato, da bi vojna lahko kmalu prešla čez ukrajinske meje. Z ostrim odzivom pa, tako Božič, želijo dobiti tudi nekakšno potrditev tega, na kar so same opozarjale že od začetka konflikta. “Ta sentiment, ki ga v baltskih državah dobro poznajo, ker so bili pod Sovjetsko zvezo, je tam še zelo živ. In normalno je, da jih vsakršna eskalacija razmer, kot je ta nedavna na Poljskem, močno vznemiri,” je še dodal.

Devet mesecev vojne, umiranja in trpljenja

Uradna statistika umrlih in poškodovanih od februarske eskalacije vojne v Ukrajini ni znana, podatki Kijeva in Kremlja pa so si nasprotujoči. Če gre verjeti ocenam nekaterih vojaških analitikov, ki vojno v Ukrajini spremljajo zelo podrobno, je doslej v spopadih umrlo več sto tisoč ljudi, še veliko več ljudi je bojišče zapustilo hudo ranjenih. Zato je vedno bolj na mestu vprašanje, kdaj bo končno prišlo do premirja in prekinitve ognja.

Dobran Božič ocenjuje, da je Rusija pred avgustom zamudila eno od priložnosti za mirovna pogajanja in dodaja: “Vprašanje je, ali je Rusiji trenutno v interesu začeti mirovna pogajanja, ker je od takrat izgubila kar nekaj pridobljenega ozemlja, sploh v strateško zelo pomembnem doneškem bazenu. Ukrajina pa je nekako dobila še dodatno motivacijo in dvig morale, ker je videla, da se lahko zoperstavi ruskim silam. Ukrajinci so začeli osvobajati okupirana mesta in tako vzpostavljati neko ravnovesje.” Ključen preboj je ukrajinska vojska naredila s tem, da so si v bojih na jugu države omogočili dostop do Črnega morja, ki je po mnenju vojaškega svetovalca Božiča za Ukrajino strateško zelo pomemben.

Božič še dodaja, da si je Rusija zadala izjemno težko nalogo s tem, ko je odprla skoraj 1.200 kilometrov dolgo fronto na zahodu Ukrajine, saj jo je zelo težko ubraniti, Ukrajinci pa so s pomočjo modernega orožja iz tujine lahko začeli ciljati ruske vojaške in logistične cilje. “Ruskemu predsedniku Putinu je po zadnjih manevrih njegove vojske očitno bolj pomemben vzhod Ukrajine kot pa jug. Se pa zdaj že ponavlja neki ruski recept, da ko izgubijo strateško pomembno mesto in se umaknejo, začnejo z vso silo obstreljevati in bombardirati druge cilje po državi. Tako je bilo v primeru Harkova in to vidimo tudi sedaj, ko je ukrajinska vojska osvobodila Herson. Na tak način ovira Ukrajince, da bi si opomogli,” še meni Božič.

Doneck
Doneck (Zohra Bensemra/REUTERS)

Vojna se po njegovem mnenju lahko zaključi zgolj na dva načina, in sicer s popolno kapitulacijo ene od držav, kar se je zgodilo v primeru Nemčije v drugi svetovni vojni, ali pa da obe strani uvidita, da z nadaljevanjem spopadov ne moreta več ničesar doseči in samo izgubljata denar, zaloge in življenja. “Opazimo lahko, da Ukrajina trenutno čuti, da lahko doseže več, Rusija pa je izgubila tisto, kar misli, da bi morala dobiti. Vladimir Putin s trenutnim izkupičkom vsekakor ni zadovoljen. A zgodovina nas uči, da smo z vsakim dnem bližje premirju, saj se vsaka vojna enkrat konča,” je povedal Dobran Božič.

Obramboslovec Vladimir Prebilič ocenjuje, da je trenutna situacija zelo zaskrbljujoča in da je vojna v Ukrajini trenutno na točki, ko je še daleč od svojega konca oziroma morebitnega premirja. Ukrajina namreč za začetek mirovnih pogajanj zahteva umik ruske vojske z njihovega ozemlja, a se Prebilič sprašuje, ali oblasti v Kijevu vključujejo tudi krimski polotok, ki si ga je z aneksijo leta 2014 priključila Rusija. “Če je temu tako, je premirje še zelo oddaljeno. Ampak tudi ruska stran za zdaj dokazuje, da še ni pripravljena na končanje oboroženih spopadov. Tukaj je še seveda posredno vojskovanje z raketami, droni in drugimi metodami vojskovanja, ki se jih poslužuje Rusija. Bojim se, da še nismo na točki, da bi lahko začeli z mirovnimi pogovori,” meni Prebilič, ki dodaja, da se z incidenti, kot je bil torkov na Poljskem, konflikt zgolj še poglablja.

O možnosti nove svetovne vojne

Vojna v Ukrajini traja že vse od leta 2014 od ruske priključitve krimskega polotoka, a je z letošnjo poglobitvijo konflikta in oboroženimi spopadi na površje ponovno priplaval tisti najtemnejši scenarij še ne tako nedavne zgodovine. Svetovna vojna. Če so politični in vojaški analitiki še do nedavnega zatrjevali, da je verjetnost morebitne nove svetovne vojne zelo majhna, pa je olje na ogenj prilil nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Ta je eksplozijo raket na Poljskem namreč komentiral z besedami, da se “zahod z vodenjem hibridne vojne proti Rusiji približuje svetovni vojni”.

prebilic bozic
Foto: Bobo/fotomontaža

Vladimir Prebilič ocenjuje, da gre pri besedah nekdanjega ruskega predsednika najverjetneje zgolj za zaostreno retoriko, ki nima osnove v realnosti. Ob tem razlaga, da sam ne vidi realnih možnosti Rusije, da bi ta bila sposobna začeti vojno svetovnih razsežnosti, saj bi to pomenilo zlom ruske države. “Že z ekonomskega vidika si Moskva tega ne more privoščiti, prišlo bi do zloma gospodarstva. Besede Medvedjeva vidim le kot eno dodatno provokacijo,” dodaja obramboslovec Prebilič.

Bolj pazljiv pri napovedih ostaja Dobran Božič, ki meni, da je bila nova svetovna vojna nekakšna tiha ambicija ruskega predsednika Vladimirja Putina že ob začetku spopadov v Ukrajini. “Analitiki so opozarjali, da končni cilj Rusije ni le Ukrajina, ampak da gre morda zgolj za neke vrste odskočno desko. Morda je Putin res nameraval obrniti svetovni red in Rusijo na novo zarisati na zemljevidu. Bojim se, da je o tem resno razmišljal, a vprašanje je, kaj se je še takrat dogajalo v njegovi glavi,” meni Božič.

Podobnost incidenta na Poljskem s strmoglavljenjem brezpilotnega letalnika v Zagrebu

Padec dveh raket na ozemlje Poljske ni edini tovrstni dogodek, ki se je zgodil v zadnjih devetih mesecih. V začetku marca letos, dobre tri tedne po začetku ruske ofenzive v Ukrajini, je v Zagrebu na Hrvaškem strmoglavil brezpilotni letalnik. Hrvaške oblasti so takrat ugibale, da je letalnik na območje Hrvaške najverjetneje priletel prek Romunije in Madžarske, nasprotujoče so si bile tudi informacije glede izdelave letalnika, saj so nekateri trdili, da gre za letalnik ruske izdelave, drugi pa, da je bil izdelan v Ukrajini. Stekla je preiskava incidenta, vendar pa vse do danes njeni izsledki niso znani.

Vojaški svetovalec na ministrstvu za obrambo Dobran Božič meni, da preiskovalci v tem primeru niso mogli pridobiti podatkov iz črne skrinjice, ki bi pokazali, od kod je letalnik dejansko prišel. “Po mojem mnenju so zašli v slepo ulico, ker niso našli oprijemljivega dokaza, od kod naj bi letalnik prišel. Bila je zgolj sreča, da nihče ni umrl zaradi strmoglavljenja. Je bil pa to prvo močno opozorilo vsem Evropejcem, da vojna divja na našem dvorišču,” je povedal Božič.

Strmoglavljenje brezpilotnika na Zagreb
Slavko Midzor/PIXSELL/BOBO

“Informacije, sicer neuradne, kažejo na to, da je šlo v primeru brezpilotnega letalnika na Hrvaškem za izgubljeni dron. Ni šlo za to, da bi ta brezpilotni letalnik opravljal kakšno ofenzivno nalogo, ampak je očitno ostal brez pravega nadzora in je strmoglavil. Obstaja pa velika verjetnost, da je šlo za ukrajinski brezpilotni letalnik, pri katerem so šle določene stvari narobe,” pa ocenjuje Vladimir Prebilič. Podobnosti z nedavnim incidentom na Poljskem ne vidi, saj je pri raketah, ki sta padli na poljsko vas Przewodow, šlo za ofenzivno orožje, katerega namen je uničevanje. “Brezpilotni letalnik in raketa sama po sebi nista primerljiva. Dron je sicer lahko nosilec rakete, vendar je tisti, ki je strmoglavil v Zagrebu, ni imel. Tudi zaradi tega je bil odziv zveze nato v primeru Poljske večji,” je dodal.

Je pa po mnenju Prebiliča lažje potegniti vzporednico s sestrelitvijo malezijskega letala MH 17, ki so ga 17. julija 2014 na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur sestrelili proruski separatisti na vzhodu Ukrajine. “Tudi takrat se pokazalo, da je bilo letalo sestreljeno z rusko raketo, ampak ta ni bila izstreljena z ruskega teritorija in neposredno s strani Rusije. To so takrat storili uporniki in povsem možno je, da gre v primeru padca raket na Poljsko za podobno stvar. Morda ena skupina ljudi želi eskalacijo konflikta in iščejo možnosti, da bi se vojna ponovno razplamtela,” je za N1 komentiral Vladimir Prebilič, ki podobnosti med incidentoma na Poljskem in Hrvaškem ne vidi, saj je šlo za drugačen tip orožja.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

 

 

 

Komentari

Vaš komentar