Vlada se je danes vendarle lotila obravnave predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ni pa ga še sprejela. Po naših neuradnih informacijah je zadnja različica besedila nekoliko spremenjena, saj se med drugim zamikajo datumi uveljavitve novega sistema. Zahtevno vprašanje financiranja pa ni povsem zaprto, saj ni jasno določeno, od kod bo prišel denar, če prispevek in proračunska varovalka ne bosta zadostovala.
Danes dopoldne, tik pred začetkom redne tedenske seje, je vlada na svoj dnevni red uvrstila tudi predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Obravnava je bila pričakovana že pred dvema tednoma, vendar se je zataknilo pri usklajevanju med pristojnim ministrstvom za solidarno prihodnost in ministrstvom za finance, ki je sodelovalo pri pisanju določb glede financiranja.
Ministri so danes o predlogu samo razpravljali, niso pa o njem še odločali. Obravnavo so prekinili, ker ga nameravajo naprej poslati socialnim partnerjem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in šele nato v državni zbor.
Vlada bo predlog potrjevala na eni od prihodnjih dopisnih sej, je povedala direktorica urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman. Potem pa ga bodo poslanke in poslanci obravnavali po nujnem postopku, saj želi vlada prehiteti 1. januar 2024, ko bi sicer v veljavo stopile rešitve prejšnje vlade.
Poznejša uveljavitev
Zakon, ki ga je danes obravnavala vlada, naj bi po 20 letih napovedi vendarle prinesel sistemsko ureditev skrbi za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Dolgotrajna oskrba je eden od najbolj problematičnih slovenskih podsistemov, zakon pa je bil sicer prvič sprejet v času prejšnje vlade, vendar nikoli ni zares začel veljati. Tisti, na katere bi najbolj neposredno vplival, so ga ostro kritizirali, zato je aktualna vlada zamaknila uveljavitev njegovih rešitev in napovedala, da ga bo popravila.
Besedilo predloga, ki smo ga dobili neuradno, je zdaj nekoliko drugačno od tistega, ki ga je ministrstvo za solidarno prihodnost pred mesecem dni poslalo v javno obravnavo. Posamezniki in organizacije so takrat poslali približno štirideset mnenj, na ministrstvu pa pravijo, da so pregledali in obravnavali vse. “V veliki meri smo jih tudi upoštevali, če niso bila v nasprotju s pravnim redom ali sistemskimi rešitvami predloga,” so pojasnili v obrazložitvi.
Med drugim so nekoliko zamaknili datume začetkov izvajanja sprememb, ki jih prinaša sistemski zakon. Spremembe bi prišle precej pozneje kot po zakonu prejšnje vlade in tudi pozneje, kot je sprva predlagal aktualni minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Nova časovnica je predstavljena v spodnji tabeli.
Prispevek, proračun in evropski denar
Prvi Maljevčev predlog pa sploh ni vseboval rešitev za financiranje dolgotrajne oskrbe, saj takrat še niso bile določene. Glede tega se je s finančnim ministrstvom usklajeval v zadnjem mesecu dni.
Ko bo sistem v celoti zaživel, naj bi bilo iz javnih virov potrebnih dodatnih 770 milijonov evrov, in ves čas je bilo jasno, da jih bo poskusila vlada zagotoviti iz novega obveznega socialnega prispevka in iz državnega proračuna. Zapletlo pa se je pri določanju višine prispevka in tako imenovane proračunske varovalke.
Očitno v vladi ne želijo, da bi bil prispevek previsok, minister za finance Klemen Boštjančič pa ne pristaja, da bi proračun neomejeno pokrival razlike med denarjem, zbranim s prispevkom, in stroški dolgotrajne oskrbe. Zato so se na solidarnem in finančnem ministrstvu intenzivno ukvarjali z vprašanjem, kaj se bo zgodilo, če prispevek in nakazilo iz proračuna ne bosta zadostovala.
V besedilu, ki so ga danes obravnavali na vladi, je predvideno, da bi prispevek zavarovanci, delodajalci in drugi plačevali v višini enega odstotka bruto prihodkov. Samostojni podjetniki, kmetje in še nekateri, za katere prispevka ne plačuje delodajalec, bi prispevali dva odstotka. Proračunska varovalka bi znašala največ 190 milijonov evrov, kot so želeli na finančnem ministrstvu.
Vprašanje, pri katerem se je najbolj zapletalo, pa v zadnji različici ostaja precej odprto. Če niti prispevek niti 190 milijonov proračunskih evrov ne bi bilo dovolj, se bo potreben denar zagotovil "na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje državnega proračuna", piše v obrazložitvi. Kako točno naj bi se to razlikovalo od proračunske varovalke, lahko zaenkrat samo sklepamo, so pa v obrazložitvi kot primer tega dodatnega vira denarja omenjena "namenska sredstva Evropske unije".
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje