Napoved doslej največjega dviga premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je povzročila precej razburjenja, saj se mnogi sprašujejo, ali kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev sledi rasti izdatkov za zdravstvo. V dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju je težko najti smisel, saj komercialne zavarovalnice samo posredujejo denar med zavarovanci in izvajalci storitev, pri tem pa si zaračunavajo precej visoke obratovalne stroške. A dejstvo je, da to zavarovanje služi določenemu namenu in da doslej še nikoli ni bilo dovolj politične volje ali spretnosti, da bi ga ukinili.
Potem ko je zavarovalnica Generali napovedala velik dvig premije, je zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) pozvala k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Enako so včeraj storili predstavniki koalicije, ki imajo ukinitev zapisano v koalicijski pogodbi, a še vedno niso povedali, kako bodo to storili. Na drugi strani pa združenje, ki zastopa zavarovalnice, kritikom očita, da zavajajo.
Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne zagovarja praktično nihče, se pa zelo razlikujejo mnenja o tem, na kakšen način zagotoviti približno 600 milijonov evrov, ki jih zdaj zberemo na ta način.
Kritiki komercialnih zavarovalnic, med katerimi so vladajoča koalicija in sindikati, trdijo, da je dopolnilno zavarovanje nesolidarno in da zavarovalnice ustvarjajo neupravičene presežke, zato jih želijo izločiti iz sistema financiranja javnega zdravstva.
Na drugi strani so desne politične stranke, nekatere zdravniške organizacije in zavarovalnice same, ki želijo dopolnilno zavarovanje ukiniti tako, da bi komercialne zavarovalnice pridobile aktivnejšo vlogo. Hočejo, da bi nastala konkurenca med njimi in zavodom za zdravstveno zavarovanje.
Samo posrednice denarja
Dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je napovedal Generali, bo daleč največji do zdaj. Z majem bodo Generalijevi zavarovanci namesto 34,5 evra plačevali 44,89 evra mesečno. Drugi dve ponudnici dopolnilnega zavarovanja, Vzajemna in Triglav Zdravje, dviga nista izključili. Če je sklepati po dosedanjih izkušnjah, bosta zelo kmalu sledili z zelo podobnim dvigom.
Čeprav so tem trem zavarovalnicam mnogi očitati oligopol oziroma kartelno dogovarjanje, je treba upoštevati, kaj sploh počnejo.
Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja posamezna zavarovalnica ne more izvajati zelo drugače kot drugi dve. V resnici so vse samo posrednice denarja med zavarovanci in izvajalci zdravstvenih storitev, saj nimajo vpliva na to, koliko storitev se izvede, na kakšen način in za koliko denarja. O tem odločata v prvi vrsti minister za zdravje in vlada.
Dopolnilno zavarovanje je zavarovanje za doplačila. Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki zbira prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje iz bruto plač, krije storitve, zdravila in pripomočke v določenem deležu, od 10 do 100 odstotkov. Kjer je potrebno doplačilo, se pokrije iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ima Slovenija relativno malo pravih plačil iz žepa. Dopolnilno zavarovanje sicer plačujemo iz neto plač, a vendarle gre za zavarovanje. Posameznikova plačila torej niso odvisna od njegovih zdravstvenih potreb.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je stopnja tako imenovanih katastrofičnih izdatkov za zdravstvo najnižja v Evropski uniji in znaša 0,8 odstotka. Katastrofični izdatki so tisti, ki presegajo 40 odstotkov skupnih izdatkov gospodinjstva.
Kljub temu so mnogi prepričani, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni solidarno. Njegova solidarnost je namreč samo v tem, da zdravi plačujejo za bolne.
Plačila niso odvisna od dohodkov, tako da enako plačujeta delavca, ki imata 1.000 ali 10.000 evrov plače. Vendar je treba poudariti, da ta dva delavca ne plačujeta enakih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer 6,36 odstotka bruto plače.
Visoki obratovalni stroški
Nobenega dvoma ni, da so se stroški zdravstvenih storitev v zadnjih letih povišali, glavni razlog pa so vedno dogovori za dvig plač med vlado in sindikati javnega sektorja.
Vse več se zbere tudi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, a drugače kot pri dopolnilnem zavarovanju to avtomatično sledi iz rasti zaposlenosti in plač.
Eden glavnih argumentov, ki ga uporabljajo kritiki dopolnilnega zavarovanja, je dejstvo, da imajo zavarovalnice višje obratovalne stroške kot ZZZS. Zelo blizu so si tudi v absolutnih zneskih, čeprav zavod za zdravstveno zavarovanje operira s šestkrat večjim obsegom denarja kot tri komercialne zavarovalnice skupaj in čeprav ima zavod pri upravljanju aktivnejšo vlogo.
ZZZS je imel lani 3,94 milijarde evrov prihodkov, od tega pa je 54 milijonov evrov porabil za svoje delo. To je približno 1,4 odstotka.
Tri komercialne zavarovalnice pa so na primer v letu 2019 s premijami dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zbrale 582 milijonov evrov, od tega pa so za zdravstvo namenile 516,6 milijona evrov. 53,5 milijona evrov je šlo za njihove obratovalne stroške, ustvarile pa so še 10,5 milijona evrov presežka. Leto 2019 smo za primerjavo vzeli, ker so imele komercialne zavarovalnice med epidemijo visoke presežke, za katere so sicer zavezane, da jih postopoma vrnejo v zdravstveni sistem.
Levica, ki se med vsemi strankami najbolj zavzema za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je danes sporočila, da bi imel slovenski zdravstveni sistem vsako leto 45 milijonov evrov več, če bi bili operativni stroški pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju enaki kot pri obveznem.
"Dejstvo je, da so stroški dopolnilnih zavarovalnic vsako leto absolutno in relativno nižji ter več kot polovico nižji od primerljivih zavarovalnic v tujini," pa pravijo v slovenskem zavarovalnem združenju.
Vprašanje je, na katere primerljive zavarovalnice so v združenju mislili, saj sistema, kakršen je pri nas, drugje ne poznajo.
Se dodaten denar kje pozna?
Dejstvo pa je, da je ljudi napovedani dvig premije najverjetneje razburil predvsem zato, ker imajo občutek, da kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev ne sledi rasti stroškov. Ti očitki sicer niso usmerjeni v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ampak v zdravstvene delavce, v celoten zdravstveni sistem oziroma v zdravstveno politiko.
Število opravljenih zdravstvenih storitev se je povečalo, a ne toliko kot obseg denarja, ki ga namenjamo za zdravstvo. Poleg tega je število storitev zraslo predvsem na račun kratkih obiskov in posvetov na daljavo v primarnem zdravstvu.
Zdravstveni delavci kljub temu trdijo, da so vedno bolj obremenjeni. Poudarjajo, da imajo ob obravnavah vse več administrativnih obremenitev, da medicina napreduje in da je prebivalstvo vse starejše.
Podatke o tem, koliko zdravstveni delavci naredijo, bi morali po prvotnih napovedih ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana že imeti, a jih še ni. Med drugim naj bi izvedeli, ali so nekateri veliko bolj produktivni od drugih in kako razširjeno je, da med rednim delom naredijo manj kot med popoldanskim delom pri zasebnikih. Ti podatki naj bi bili eden od temeljnih kazalnikov za to, kaj je treba spremeniti z reformo zdravstva, saj naj bi pokazali, koliko lahko zavarovanci od zdravstvenih delavcev zahtevajo.
Kako spremeniti obremenitev dohodkov (in premoženja)?
Za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ti podatki niso potrebni, saj v resnici ne gre za zdravstveno, ampak za davčno temo. Vlada, ki ima ukinitev zapisano v koalicijski pogodbi, mora izbrati način za spremembo obremenitve dohodkov in morda tudi premoženja. Vsak način ima svoje slabosti in prednosti, več pa jih je že zapisanih v obliki zakonskih predlogov, ki niso bili sprejeti, ker ni bilo dovolj politične volje ali spretnosti.
Na prvi pogled je sicer dopolnilno zdravstveno zavarovanje zelo preprosto ukiniti. Če bi zvišali delež cen, ki jih plača obvezno zavarovanja, na 100 odstotkov, ne bi bilo več doplačil in ne bi se bilo več treba zavarovati zanje.
Potem bi bilo treba povečati prispevke za zdravstvo ali zagotoviti zavodu denar iz proračuna.
S tem pa bi bilo zdravstvo še bolj izpostavljeno ob gospodarskih krizah, ko se znižajo zaposlenost in plače ter s tem plačani prispevki. Zdaj je torej dopolnilno zdravstveno zavarovanje nekakšna varovalka za javne finance, saj se plačuje iz neto plače v isti višini, ne glede na to, ali se je posamezniku plača znižala.
Jerkič: Absurdno in nesprejemljivo
Danes so se pozivom k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pridružili še v zvezi svobodnih sindikatov. "Napoved dviga premije je absurdna in nesprejemljiva ter predstavlja dodaten argument za ukinitev," je v sporočilu za javnost zapisala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
"V času, ko se vsi pripravljamo na zdravstveno reformo, v času, ko je na desetine tisoče ljudi brez osebnega zdravnika, ko se čakalne vrste absolutno ne krajšajo (pri čemer nam vzroki za to še vedno niso znani), ko se večajo apetiti po privatizaciji javnega zdravstva in ko je zdravstveni sistem na robu kolapsa, bi privatna zavarovalnica služila na račun delavk in delavcev, upokojencev, upokojenk, prekarcev, mladih, torej tistih, ki se že dandanes težko prebijajo iz meseca v mesec," se je retorično vprašala.
Ministrstvo za zdravje in vlado zveza poziva, naj preprečita "nerazumno bogatenje zasebnih zavarovalnic", naj namesto delavk in delavcev obdavčita zdravstvene zavarovalnice ali pa naj zavarovalnicam odredita, da ves dobiček namenijo v izvajanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki mora postati hitro, kakovostno in učinkovito.
Na koncu je izrazila podporo civilni iniciativi Glas ljudstva in vsem, ki si prizadevajo za javno, dostopno in kakovostno zdravstvo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje