"Država mora ob zagotavljanju varnosti upoštevati ustavne meje in človekove pravice"

Pri Varuhu so sporočili, da je varuhinja Simona Drenik Bavdek že ob vložitvi pobude na ustavno sodišče poudarila, da je skrb države za varnost njenih prebivalcev brez dvoma nujna in potrebna, mora pa država to početi na način, ki je skladen z ustavo in standardi človekovih pravic. Se pa varuhinja zaveda kompleksnosti vprašanja, kjer gotovo samo represivni ukrepi, kot jih predvideva zakon, ne morejo prinesti želenih učinkov in izboljšati sobivanja na lokalni ravni. V ta namen se varuhinja redno posvetuje z različnimi deležniki.

Varuh že več kot 10 let v letnih poročilih DZ poroča o nasprotjih med zaznanimi percepcijami romskega prebivalstva na eni strani - da se jih posebej strogo obravnava zaradi njihovega porekla, in večinskega prebivalstva na drugi - da lahko Romi zaradi svojega porekla nekaznovano počnejo vse in da so privilegirani.

Varuh opozarja tudi na nujnost prisotnosti policije v romskih naseljih, v katerih še prihaja do različnih kršitev reda in miru ali drugih prekrškov ali kaznivih dejanj. Zagotavljanja posebnega varstva romski skupnosti oziroma njenim pripadnikom ne gre enačiti z varstvom pred sleherno odgovornostjo za protipravno ravnanje. Običaji in navade romske skupnosti ne upravičujejo nezakonitih dejanj, so izpostavili.

Ustavno sodišče je pritrdilo argumentom Varuha, da škodljive posledice, ki bi jih prinesli nadaljnji rubeži denarne socialne pomoči, ki je namenjena preživetju posameznikov in družin v stiski, pretehtajo nad škodljivimi posledicami začasnega zadržanja izpodbijane ureditve. Zato lahko država počaka s tovrstnimi posegi do odločitve ustavnega sodišča o tem, ali je ureditev skladna z ustavo, potrebe socialno ogroženih posameznikov pa ne morejo čakati, so zapisali. Ob tem pričakujejo, da bo ustavno sodišče čim prej tudi vsebinsko odločilo.

"Pravna država mora spoštovati ustavne meje"

Tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije so izpostavili, da njihova pobuda ni usmerjena v zmanjševanje pomena varnosti ali odgovornosti posameznikov za storjene prekrške, temveč izhaja iz zaveze, da mora pravna država tudi pri zasledovanju ustavno dopustnih oziroma legitimnih ciljev spoštovati ustavne meje, zlasti varstvo človekovega dostojanstva, načelo sorazmernosti, načelo socialne države, pravico do socialne varnosti in otrokove pravice.

Strinjajo se, da je treba učinkovito naslavljati ponavljajoče se prekrške in zagotavljati ustrezno varnost za vse ljudi, vendar pa ukrepi, ki posegajo v sredstva za preživetje najranljivejših, odpirajo resna vprašanja glede njihove ustavnosti. Ob tem pa so izpostavili, da obstajajo tudi drugi mehanizmi izvrševanja sankcij, ki manj posegajo v socialne pravice in hkrati ohranjajo odvračalni učinek, npr. delo v splošno korist.

Ocenjujejo tudi, da vprašanje, ali pravica do brezpogojne socialne pomoči "prevlada" nad otrokovo pravico do izobraževanja ter nad pravico vseh državljanov do varnosti, ni ustrezno zastavljeno in je celo zavajajoče. Izpostavili so še, da so s posegi v denarno socialno pomoč najbolj prizadeti otroci, ki sami niso zagrešili prekrškov svojih staršev.

Novomeški župan Gregor Macedoni je v ponedeljek na vlagatelje ustavne presoje 8. člena Šutarjevega zakona, ki omogoča rubeže denarne socialne pomoči, naslovil pismo, v katerem jih je pozval k podaji predlogov, kako zaščititi tiste, ki so žrtve prekrškarjev. Opozarja, da zakon omogoča rubež šele po treh neuspešnih izvršbah in da gre za vprašanje enakosti.