Poslanci na tajnem glasovanju o Zoranu Stevanoviću označevali glasovnice

STA je skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zaprosila za vpogled v glasovnice s petkovega tajnega glasovanja o predsedniku državnega zbora.

Izkazalo se je, da je del glasovnic v podporo novoizvoljenemu predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću označenih. Prepoznati je tri različne vrste oznak. Devet glasovnic je bilo označenih s krogcem v spodnjem desnem kotu glasovnice, šest glasovnic je bilo označenih s piko ob glasu za, štiri glasovnice pa z zvezdico v zgornjem delu glasovnice.

Brez oznake je bilo 29 glasovnic v podporo, prav tako so brez oznake vse glasovnice proti imenovanju Stevanovića na čelo DZ.

Dve glasovnici sta neveljavni in na njiju ni opaziti dodatnih oznak, je pa pri obeh ta volja jasno izražena na način, da je spodnji del glasovnice na veliko prečrtan z X.

Na petkovem glasovanju o predsedniku DZ je bilo oddanih 79 glasovnic. Za Stevanovića je glasovalo 48 poslancev, 29 jih je bilo proti, dve glasovnici sta bili neveljavni. Enajst poslancev glasovnic ni prevzelo. Vpogled v volilni imenik pokaže, da so to bili, kot so tudi napovedali, poslanci SD ter Levice in Vesne.

Nasprotovanje Stevanoviću in glasovanje proti je napovedala poslanska skupina Svoboda, ki šteje 29 poslancev, kar ustreza številu glasovnic proti.

Izračun pokaže, da je bil Stevanović za predsednika DZ izvoljen z glasovi poslancev svoje stranke Resnica, poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov.

Ob dejstvu, da ni mogoče z gotovostjo trditi, kdo je oddal dve neveljavni glasovnici in kako sta se opredelila poslanca narodnih skupnosti, pa primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus (poslanska skupina šteje devet poslancev), Demokratov (poslanska skupina šteje šest poslancev) in stranke Resnica (poslanska skupina ima pet poslancev, eden od njih je bil kandidat za predsednika DZ).

Če je to tako, potem je imel predsednik Demokratov Anže Logar, ki sam ni poslanec, v petek prav, ko je zatrjeval, da je njegova poslanska skupina glasovala enotno. Na vprašanje, kako lahko z gotovostjo trdi, da je to tako, če je glasovanje vendarle tajno, pa je tedaj odgovoril: "Sem prepričan, da je, ker zaupam svojim poslancem." Ob novinarskem vprašanju, če je glasovanje svojih poslancev kako preverjal ali nadzoroval, pa je Logar vprašal, kako bi lahko to preverjal.

Glasovanja za nazaj ne bo mogoče razveljaviti

Ustavni pravnik in nekdanji politik Ciril Ribičič je za portal Siol dejal, da gre za staro prakso, s katero politične stranke nadzirajo svoje poslance. Ob tem je opozoril, da je nadzor nad voljo poslancev protiustaven in nezakonit. "Glasovnice so veljavne, lahko pa smo zelo kritični do strank, ki to delajo, in do poslancev, ki se takšnemu delovanju podrejajo," je dejal. Naštel je tudi več načinov, na katere so stranke v preteklosti preverjale tajno glasovanje. "Jasno je, da vse stranke zelo disciplinirano zahtevajo od svojih poslancev, da glasujejo tako, kot jim je naročeno, in da ne smejo imeti lastne volje," je pojasnil Ribičič.

Glasovanja za nazaj ne bo mogoče razveljaviti, saj bi morali za izpodbijanje volitev pravočasno sprožiti ustrezne postopke in dokazati, da je označevanje glasovnic vplivalo na glasovanje. Od vodstva DZ pa je odvisno, ali bo takšne prakse odpravilo ali ne, je dejal. Med drugim rešitev vidi tudi v spremembi volilnega sistema in uvedbi prednostnega glasu o čemer smo glasovali na referendumu. Kot pravi, bi s tem dobili samostojnejše in bolj pogumne poslance.

Pravnik Rajko Pirnat pa meni, da načelo tajnosti glasovanja na petkovem glasovanju za predsednika DZ ni bilo kršeno, prav tako po njegovem mnenju označevanje glasovnic ni neustavno. Ob tem je opozoril, da to velja, če je glasovnico sam označil tisti, ki je glasoval. "Če so bile glasovnice označene že pred glasovanjem, torej če je nekdo nadziral, s kakšno oznako je nekdo dobil glasovnico, pa gre za kršitev tajnosti glasovanja," je dejal za Siol.

Nekdanji predsednik DZ Milan Brglez je za Večer povedal, da bi takšno glasovanje razveljavil, če bi poslanci v času njegovega mandata označevali glasovnice. Zaradi označevanja glasovnic je bilo namreč onemogočeno tajno glasovanjem vsem ostalim poslancem, ki so prevzeli glasovnice, je izpostavil.

Nekdanji predsednik DZ Pavel Gantar pa je za Večer ocenil, da je označevanje glasovnic moralno in politično sporno, saj je načeta tajnost glasovanja. "Če označene glasovnice sovpadajo s številom poslancev teh strank, je precej očitno, kdo je označeval glasovnice. Popotnica za novega predsednika je slaba. Morda pa želijo imeti etično pohabljen državni zbor," je dejal Gantar.

Svoboda: Gre za nedopusten poseg v pravice poslancev

Na označevanje glasovnic na tajnem glasovanju so se odzvali tudi v največji parlamentarni stranki Gibanje Svoboda. Menijo, da takšno ravnanje predstavlja kršitev tajnosti glasovanja, osnovnih demokratičnih standardov in "lahko pomeni tudi kaznivo dejanje". Vsakršni posegi v tajnost glasovanja pa po njihovem prepričanju pomenijo tudi nedopusten pritisk na nosilce javnih funkcij in zlorabo demokratičnih postopkov.

"Svoboda poslanskega mandata, ki je ustavno zagotovljena, ter tajnost glasovanja kot njen pomemben varovalni mehanizem, sta temelj za neodvisnost odločanja in integriteto volitev najvišjih predstavnikov države in ju nima nihče pravice zlorabiti za svoje osebne politične interese," so se odzvali v današnjem sporočilu za javnost.

Označevanje glasovnic na petkovem tajnem glasovanju o novem predsedniku DZ pa v Svobodi vidijo tudi kot nedopusten poseg tako v pravice poslancev kot tudi v aktivno volilno pravico kot ene temeljnih političnih pravic državljanov.

Predsednik Svobode in predsednik vlade, ki trenutno opravlja le še tekoče posle, Robert Golob je zato za četrtek sklical izvršni odbor stranke, ki bo razpravljal tudi o tem, so napovedali v Gibanju Svoboda. Na izvršnem odboru stranke, relativne zmagovalke marčnih državnozborskih volitev, bodo sicer razpravljali tudi o drugem aktualnem političnem dogajanju.