Državni svetniki so se danes zbrali na še zadnji letošnji redni seji, na kateri so podprli dopolnjen zakon o debirokratizaciji. Brez podpore pa sta ostala predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, so po seji sporočili iz državnega sveta.
Glede predloga zakona o spremembah zakona o socialno varstvenih prejemkih v DS ugotavljajo, da odpira vprašanja, ki bi jih bilo treba reševati v okviru socialnega dialoga. Zato želi DS “predvsem spodbuditi vlado in pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za čimprejšnjo oživitev socialnega dialoga v zvezi z izpostavljenimi vprašanji, ki se dotikajo tako socialne zaščite posameznika kot tudi pogojev za delovanje gospodarstva”, so sporočili iz DS.
Državni svetniki so zavrnili tudi spremembe in dopolnitve zakona o igrah na srečo, po katerih bi se povečalo število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, vlada pa bi koncesije na podlagi javnih razpisov podeljevala najmanj trikrat letno. “Ker predlog zakona ne upošteva stališč ključnih deležnikov v obstoječem sistemu in ker državni svet ocenjuje, da obstoječi loteriji (Loterija Slovenije in Športna loterija Slovenije) ustrezno zapolnjujeta vrzel pri skrbi za delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij, podpira sedanji model sodelovanja države, loterij ter invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter nasprotuje rušenju dobro delujočega modela iger na srečo,” so pojasnili odločitev.
Državne svetnike preseneča “neprepričljivost zakonskih rešitev”
Med drugim državne svetnike preseneča “neprepričljivost zakonskih rešitev”, obrazložitev pa da je “v nekaterih delih nedorečena”. Opozorili so tudi, da so jih nekateri ključni deležniki že pozvali k vložitvi odložilnega veta v primeru sprejetja novele. Predlog zakona o debirokratizaciji pa medtem “predstavlja prvi zakonodajni paket na poti k zmanjšanju administrativnega in regulatornega bremena v javni upravi in k izboljšanju učinkovitosti njenega poslovanja”, so zapisali v DS. Zavedajo se, da procesa debirokratizacije ni mogoče zaključiti “le z enim krovnim zakonom”, je pa prva faza nujna, saj najstarejši pravni akti segajo v leto 1946.
“Dopolnjen predlog zakona daje pravno podlago za vzpostavitev uradnega registra, ki bo v dobi digitalizacije in informatizacije omogočil enostaven dostop in jasen pregled nad uradno prečiščenimi besedili državnih predpisov. Državni svet pričakuje čimprejšnjo predložitev napovedanega naslednjega zakonodajnega paketa, ki bo naslovil ostala področja, ki čakajo na uveljavitev ukrepov za debirokratizacijo,” so zapisali.
Seznanili so se tudi s predlogom Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, v okviru katerega ima Slovenija na voljo 1,78 milijarde evrov sredstev. Poudarili so pomen kmetijskih subvencij, “ki naj bodo namenjene le tistim, ki dejansko kmetujejo”, kar da bi imelo posreden učinek na “večjo prehransko varnost in višjo samooskrbo”. Prav tako so se seznanili s Partnerskim sporazumom za obdobje 2021-2027 in izhodišči Programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. DS je podal še zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 37., 38., 39. in 40. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!