Dve leti po padcu prvega metra ograje na meji: koliko je še stoji?

Slovenija 26. Jul 202412:26 5 komentarjev
Policisti na meji iščejo begunce
Slovenija je na meji s Hrvaško leta 2015 postavila ograjo, ki naj bi prebežnikom preprečevala prehod prek zelene meje. Julija 2022 so začeli ograjo odstranjevati (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Čeprav je vladajoča koalicija strank Gibanja Svoboda, SD in Levice kot eno od ključnih zavez v koalicijskem dogovoru izpostavila, da bo ograja na meji s Hrvaško – tako rezilna žica kot tudi vse ostale tehnične ovire – odstranjena do konca leta 2022, se to ni zgodilo. Dobri dve leti kasneje na naši južni meji še vedno stoji nekaj več kot 90 kilometrov tako imenovanih tehničnih ovir.

Stranke Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so 24. maja 2022 podpisale koalicijski dogovor, v katerem je med drugim navedeno, da “bomo do konca leta odstranili rezilno žico in vse ostale tehnične ovire na meji”, saj so se izkazale za neučinkovite in nehumane. “Ograja bo umaknjena, o tem sem prepričan, saj nima nobene funkcije več. Pri zajezitvi begunskih in migrantskih tokov ni pomagala,” je pred državnozborskimi volitvami ponavljal prvak Gibanja Svoboda Robert Golob.

Vlada je že v prvi polovici julija 2022 najprej sprejela sklep o postopku odstranjevanja žice na meji s Hrvaško, nekaj dni zatem pa Slovenska vojska začela odstranjevanje. “Ograja na slovensko-hrvaški meji je bila postavljena kot začasni instrument. Nesprejemljivo je, da bi postala trajen element mejne politike v običajnih migracijskih razmerah,” je po sprejetju sklepa dejala takratna ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar.

Slovenska vojska je ob začetku odstranjevanja žice ocenila, da bi bilo na dan mogoče odstraniti okoli 200 metrov žice, odstranjevanje pa bi lahko bilo končano v 150 delovnih dneh. A minevali so meseci, odstranjevanje žice na meji s Hrvaško pa se je izkazalo za težavno in dolgotrajno opravilo.

Rezilno žico in panelno ograjo – slovenska policija za oboje uporablja izraz “tehnične ovire” – na južni meji je ob velikem prehodu beguncev skozi našo državo leta 2015 začela postavljati vlada Mira Cerarja. Postavljenih je bilo 51 kilometrov rezilne žice in 143 kilometrov panelne ograje, skupaj torej 194 kilometrov tehničnih ovir na skoraj 700 kilometrov dolgi slovensko-hrvaški meji.

Šele slabo leto kasneje, 16. maja 2023, je steklo tudi podiranje panelne ograje na meji z južno sosedo. Ministrstvo za notranje zadeve je takrat z razpisom iskalo izvajalca podiranja panelne ograje, po dolgotrajnem in tudi v nekaterih točkah spornem razpisu – uvedena je bila tudi revizija postopka razpisa – je sedemmilijonski posel dobilo žalsko podjetje Minis. Isto podjetje, ki je med letoma 2015 in 2018 za devet milijonov evrov tehnične ovire na meji s Hrvaško tudi postavilo.

Odstranjevanje ograj na meji
Foto: Nataša Kupljenik /BOBO

Odstranjevanje poteka počasi

Od takrat je minilo že več kot leto dni, in ker tehnične ovire na meji še vedno niso odstranjene, nas je zanimalo, kako potekajo dela in koliko kilometrov rezilne žice ter panelne ograje je bilo doslej že odstranjenih.

Na ministrstvu za notranje zadeve so za N1 dejali, da je bilo do sedaj odstranjenih skoraj 28 kilometrov rezilne žice in skoraj 70 kilometrov ograje, skupaj torej slabih 100 kilometrov tehničnih ovir. Dodali so, da je odstranjevanje ograje koalicijska zaveza in da poteka po načrtu.

“Pojasnjujemo, da pri odstranjevanju večjih posebnosti ni. Če pa na posameznih lokacijah pride do kakšne pripombe ali pritožbe občanov, na primer pri čiščenju ostankov po odstranitvi ograje, se te rešujejo sproti,” so odgovorili na naše vprašanje, ali se pri odstranjevanju ograje srečujejo s kakšnimi težavami.

Na vprašanje, kdaj bo predvidoma zaključeno odstranjevanje vseh 194 kilometrov tehničnih ovir, pa na ministrstvu za notranje zadeve niso odgovorili.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar septembra lani na poslansko vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič, kdaj bo ograja na meji v celoti odstranjena, ni konkretno odgovoril. Dejal je, da gre za zavezo vseh treh koalicijskih partneric in da bo skladno s koalicijsko pogodbo “ograja v celoti podrta”. Takrat je dejal, da podiranje poteka skladno z načrtom.

Poklukar je sicer nekaj dni pred tem med obiskom v Brežicah dejal, da naj bi del panelne ograje sicer ostal, kasneje pa je na seji vlade ministrskim kolegom zatrdil, da bo ograja v vsakem primeru odstanjena.

Ograja je bila postavljena na kar 3.558 parcelah vzdolž meje s Hrvaško

Konec marca 2023 sta ministrstvo za notranje zadeve in policija s podjetjem Minis podpisala pogodbo za odstranitev 143 kilometrov panelne ograje na meji s Hrvaško. Notranji minister Poklukar je sicer že pred tem odredil revizijo celotnega postopka, saj so se takrat pojavile številne domneve o nepravilnostih in spornih vidikih razpisa.

Kot je takrat poročal Dnevnik, sta tako ministrstvo in policija dolgo časa varovala podatek, kje natančno na meji so postavljene tehnične ovire, ta podatek pa so skušala pridobiti tudi podjetja, ki so se prijavila na razpis, a so bila tudi sama neuspešna. Po sklenitvi posla z Minisom je policija razkrila to skrivnost, ograja na meji je bila postavljena na 3.558 parcelah vse od meje z Madžarsko do slovenske obale.

V revizijskem poročilu, ki ga je aprila objavil omenjeni časnik, je zapisano, da so revizorji največja tveganja zaznali glede spoštovanja načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ob tem pa so ocenili, da “obstajajo pomembna tveganja v povezavi s tem, ali so bile v dokumentaciji vsebovane ustrezne informacije za pripravo ponudbe”.

Revizorji so še ocenili, da čeprav je podjetje Minis ograjo tudi postavljalo in je bilo seznanjeno z lokacijami, ni imel “nesorazmerne prednosti” pred drugimi podjetji. Minis je sicer postavil 44 odstotkov celotne trase ograje na meji s Hrvaško.

Ograja na meji
Foto; Srdjan Živulović/BOBO

V poročilu je pisalo tudi, da bi moral razpisni postopek potekati hitreje, samo podiranje pa bi moralo biti razdeljeno na več sklopov, ki bi jih opravljalo več podjetij. Na tak način bi odstranjevanje ograje potekalo hitreje. Se pa z razdeljevanjem podiranja na sklope ni strinjala policija, ki je želela imeti nadzor nad postopnim odstranjevanjem ograje zaradi migrantskih tokov, so ugotovili revizorji.

Opozorili so še na neizpolnjevanje zavez iz koalicijske pogodbe in dodali, da bi dolgotrajno ohranjanje ograje na meji lahko imelo posledice tudi v zunanji politiki: morebitnih ukrepov EU in podaljševanja notranjega nadzora Avstrije na meji s Slovenijo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje