Napovedujem, da Slovenija to zimo ne bo imela primanjkljaja pri dobavi plina, pravi šef Plinovodov Marjan Eberlinc. Kot pozitivno omeni novico, da se skladišča oktobra še vedno polnijo z 0,2 odstotka prirasta na dan, kar pomeni, da je dobava v Evropo po začetku ogrevalne sezone še vedno večja od odjema. Do konca leta pričakuje tudi podpis pogodbe z Alžirci in kot olajševalno okoliščino navede, da so slovenske potrebe po plinu v evropskem merilu relativno majhne.
Odgovarjamo na pet vprašanj o plinski oskrbi Evrope in Slovenije v prihajajoči zimi.
Bo Evropa pozimi imela dovolj plina?
Zadnje poročilo evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki ima sedež v Ljubljani, kaže, da so evropska skladišča plina skorajda polna (več kot 90 odstotkov), za kar pa smo plačali osemkrat več kot v prejšnjih letih (ocenjeni strošek za Evropo je 50 milijard evrov).
Kot izhaja iz analize, ki jo je ACER prejšnji teden predstavil ministrom, pristojnim za energetiko (grafika spodaj), naj bi skladišča to zimo pokrila slabo tretjino potreb po plinu, prav toliko utekočinjen zemeljski plin (LNG), ostalo pa domača proizvodnja, dobave z Norveške, Azerbejdžana in drugih držav. Od varčevanja pri porabi (to naj bi znašalo vsaj 15 odstotkov) in vremena je odvisno, kako prazna bodo skladišča ob koncu zime. Od tega pa, kako težko bo zagotoviti oskrbo za prihodnjo zimo, ki bi lahko bila po oceni ACER bolj problematična.
Izziv naj bi bilo predvsem zagotavljanje dobav LNG, za katere bo Evropa tekmovala z Azijo. Tu pa se bodo po napovedih potrebe po LNG povečevale: deloma zaradi rasti gospodarstva, a tudi zaradi nadomeščanja premoga s plinom. Kot ugotavlja agencija, ima Evropa trenutno dobre pogoje na trgu LNG zaradi kitajskega ohlajanja (to je predvsem posledica zaprtij zaradi covida), ki zmanjšuje njihovo povpraševanje po LNG. Vprašanje pa je, kaj bo, ko si kitajsko gospodarstvo opomore, v analizi še ugotavlja agencija.
Vprašanje je seveda tudi, ali bo Rusija pozimi še zagotavljala količine Evropi. Čez poletje je različnim članicam prekinjala dobave, iz zgornje sheme pa izhaja, da ACER še vedno pričakuje, da bo Rusija pozimi Evropi dobavila 20 milijard kubičnih metrov plina. Prav tako pa ni jasno, ali ocena zimskega povpraševanja, ki naj bi doseglo med 290 in 305 milijard kubičnih metrov, že vključuje predvideno 15-odstotno zmanjšanje porabe v EU. Glede na shemo pa agencija za letos ne predvideva prisilnega zmanjševanja porabe plina v EU.
Šef Plinovodov Marjan Eberlinc pravi, da je operaterje evropskega plinskega omrežja presenetilo dejstvo, da se oktobra skladišča še naprej polnijo, in sicer po 0,2 odstotka dnevno. To pomeni, da je dobava v Evropo po začetku ogrevalne sezone še vedno večja od odjema, kar dodatno izboljšuje projekcije za zimo.
Kaj pa Slovenija?
Slovenija ves plin uvozi. Zadnja leta je letno porabila dobro milijardo kubičnih metrov, letos bo verjetno zaradi padca industrijske proizvodnje in zaveze k 15-odstotnem zmanjšanju zimske porabe (med avgustom in marcem) ta številka manjša.
Do letos je bil naš primarni dobavitelj plina ruski Gazprom, a nam je – tako kot drugim evropskim državam – junija zmanjšal dobave, po naših informacijah za 70 odstotkov. Zdaj nam zagotavlja 30 odstotkov dnevnih količin plina. Ostale količine Geoplin, naš največji plinski trgovec, kupuje na trgu, kjer je trenutno likvidnost ustrezna.
Geoplin medtem polni tudi zaloge v najetih skladiščih v avstrijskem Baumgartnu. Do 1. novembra mora po evropski zakonodaji imeti zaloge v višini 15 odstotkov slovenske letne porabe (okoli 150 milijonov kubičnih metrov).
Kaj se zgodi, če nam Rusi jutri prekinejo dobave plina?
V tem primeru bi morali veliki trgovci, v prvi vrsti Geoplin, tudi izpadle količine nadomestiti z nakupi na trgu. Dokler je likvidnost visoka, količine niso problem. Tudi cena je trenutno nizka (okoli 74 evrov za megavatno uro), vprašanje pa je, kaj bo s ceno, ko temperature padejo in če na primer Rusija ustavi dobave večim članicam naenkrat (trenutno Evropi dobavlja še desetino vsega plina). V tem primeru bi se povpraševanje za proste količine povečalo, Slovenija pa bi črpala količine iz skladišč, ki so po potrebi lahko na voljo naslednji dan.
Kako nam gre z varčevanjem pri porabi?
Slovenija ne avgusta ne septembra ni dosegla evropskega cilja 15-odstotnega zmanjšanja porabe. Poraba plina je bila avgusta manjša za 14 odstotkov, septembra pa za 11 odstotkov (spodaj podatki), pri čemer je Termoelektrarna Šoštanj z zagonom plinskega bloka prihranek zmanjšala za pet odstotnih točk. Urad RS za makroekonomske analize pa glede na podatke za prvo polovico meseca (spodnji graf) ocenjuje, da bo oktobra zmanjšanje porabe večje.
Tudi Eberlinc ocenjuje, da bi lahko oktobra dosegli cilj. Razlog so visoke cene plina, zaradi katerih energetsko intenzivna podjetja zmanjšujejo proizvodnjo, in relativno topel oktober.
Aktualni grafi tedna vabijo k branju https://t.co/jPp2SDztdb pic.twitter.com/6HH1IZYnPO
— UMAR (@UMAR_si) October 17, 2022
Imamo kakšne nove dobavitelje, je omrežje pripravljeno?
Do konca leta naj bi bila podpisana dolgoročna (triletna) pogodba z alžirskim Sonatrachom, okrog katerega se sicer v tujih medijih poraja nekaj dvomov glede zanesljivosti dobav. Alžirci naj bi nam od prihodnjega leta dalje dobavljali po 300 milijonov kubičnih metrov plina letno, kar je več kot tretjina naših letnih potreb.
Plinovodi so nadgradili vstopno točko na meji z Italijo v Šempetru, prek katere lahko zdaj dnevno priteče skoraj 40 odstotkov več plina (z 2,5 na 3,4 milijona kubičnih metrov na dan), naslednje leto naj bi nadgradili še za slab milijon kubičnih metrov dnevno. Kot je spomladi govoril takratni infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, je zgornja meja 4,1 milijona kubičnih metrov dnevno.
Predstavniki slovenskega plinskega sektorja so prejšnji teden obiskali tudi terminal na Krku in se pogovarjali o možnostih uvoza LNG plina s hrvaškega terminala. Problem naj bi bilo ozko grlo na plinovodnem omrežju na hrvaški strani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje