Računsko sodišče je izvedlo revizijo pravilnosti in učinkovitosti poslovanja generalnega sekretariata vlade pri prenovi infrastrukture informacijske tehnologije. Izrekli so mnenje s pridržkom. O učinkovitosti poslovanja pri izvajanju izbranih projektov informatizacije pa so ugotovili, da je bilo ravnanje sekretariata delno učinkovito.
Računsko sodišče je izvedlo revizijo pravilnosti in učinkovitosti poslovanja generalnega sekretariata vlade pri prenovi infrastrukture informacijske tehnologije z izvajanjem projektov informatizacije Celovita prenova podatkovnega centra in Nakup specifične sistemske informacijske opreme v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021, so sporočili z računskega sodišča.
V obrazložitvi so zapisali, da je informacijski sistem generalnega sekretariata eden najpomembnejših v državi in ključen za nemoteno delo vlade in posledično države. V sistemu se obravnavajo vsa gradiva, ki zahtevajo odločitev vlade, v sistem pa so vključeni vsi organi državne uprave, zato sta razpoložljivost in varnost sistema pomembni s širšega vidika.
Sistem ob tem izpolnjuje stroge varnostne zahteve, določeni segmenti imajo izdano varnostno dovoljenje za obravnavanje tajnih podatkov. V letih 2020 in 2021, na katera se nanaša revizija, je bil upravljavec infrastrukture centralizirane državne informatike ministrstvo za javno upravo.
Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja pri prenovi infrastrukture izreklo mnenje s pridržkom, saj je sekretariat pri javnih naročilih za izvedbo projektov informatizacije v razpisni dokumentaciji za ponudnike določil prekratek rok za oddajo ponudb. Poleg tega je izvedbo nakupa specifične sistemske informacijske opreme začel, preden je dobil soglasje ministrstva za javno upravo.
Računsko sodišče je o učinkovitosti poslovanja generalnega sekretariata vlade pri izvajanju izbranih projektov informatizacije izreklo mnenje, da je bilo ravnanje sekretariata delno učinkovito in bi ga bilo mogoče izboljšati predvsem na področju zagotavljanja večje konkurence med ponudniki in s tem doseganja čim nižje cene.
Generalni sekretariat vlade je za vsako javno naročilo izvedel zgolj en informativni dan, pri tem pa je bil rok za prijavo na informativni dan za potencialne ponudnike zelo kratek. Kljub temu da sta potencialna ponudnika sekretariat opozorila na kratek rok za prijavo na informativni dan in ga pozvala k organizaciji dodatnega informativnega dneva, tega niso izvedli.
Na vsakega izmed javnih naročil oziroma sklop javnih naročil je prispela zgolj ena ponudba, ki je bila tudi izbrana. Izvajalca sta dobavila vso opremo in izvedla vse v pogodbi določene storitve v dogovorjenem roku. Generalni sekretariat vlade je migracije podatkov in aplikacij na kupljeno opremo izvedel sam, pri tem pa postopka ni dokumentiral.
Računsko sodišče je generalnemu sekretariatu vlade podalo več priporočil, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!