Civilna iniciativa Glas ljudstva je danes v državni zbor vložila predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da se tudi sami zavzemajo za bolj dostopen in kakovosten javni zdravstveni sistem, a pot do tja vidijo drugače kot v iniciativi.
Iniciativa Glas ljudstva je predlog novele zakona danes v DZ vložila z več kot 6.700 podpisi volivcev. Na novinarski konferenci so izrazili tudi nestrinjanje z napovedano zdravniško stavko, zato bodo na isti dan, 9. januarja, organizirali dogodek, ki so ga poimenovali druga opozorilna stavka pacientov.
Kaj predvideva predlog novele zakona?
Predlog med drugim za 10 odstotkov zvišuje glavarinski količnik oziroma prag, nad katerim lahko družinski zdravniki, ginekologi in pediatri odklanjajo nove paciente. Če bi se vsi zdravniki držali sedaj določenega glavarinskega količnika, bi bilo v Sloveniji v naslednjih letih več kot 400.000 ljudi brez osebnega zdravnika, je opozoril predstavnik iniciative Jaša Jenull. Ob dvigu glavarinskega količnika predlagajo tudi dodatne administrativne razbremenitve in kadrovske okrepitve timov družinske medicine.
Novela zakona predlaga tudi preklic obstoječih soglasij za delo zdravnikov zunaj javnega zavoda, v katerem so zaposleni. Za ponovno izdajo soglasja mora biti izpolnjen pogoj, da zavod in zdravnik aktivno sodelujeta v programu krajšanja čakalnih dob ter da ima zdravnik izpolnjene vse začasne delovne normative, so zapisali na spletni strani iniciative. Jenull pa je danes dejal, da zakon prinaša “jasen signal dvoživkam v javnem zdravstvu, da se morajo te prakse ustaviti”.
Kako predlog komentirajo koalicijske stranke?
Koalicijske stranke poudarjajo, da so nekatere rešitve predloga novele zakona iniciative Glas ljudstva že upoštevali pri pripravi interventnega zakona v zdravstvu. V Levici sicer podpirajo “marsikatero rešitev, ki jo prinaša predlog”, članom iniciative pa so sicer pomagali tudi pri zbiranju potrebnih podpisov za vložitev zakona v parlamentarno proceduro. V SD in Svobodi morajo predlog še preučiti.
Ministrstvo za zdravje: Imamo podobne cilje, a drugačno pot
Na ministrstvu za zdravje menijo, da predlog novele zakona zasleduje podobne cilje, kot so si jih zastavili sami. Vsi se zavzemajo za bolj dostopen in kakovosten javni zdravstveni sistem, a pot do tja na ministrstvu vidijo drugače kot iniciativa.
Na ministrstvu verjamejo, da bodo večino ciljev lahko uresničili skozi ukrepe, ki so predvideni v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in v obsegu sredstev za leto 2024, so zapisali v odzivu za STA. Pripravljajo pa tudi druge zakonodajne rešitve, ki bodo sistemsko naslovile anomalije v zdravstvenem sistemu oziroma regulirale področja, ki jih je zaradi zakonodajnih sprememb oziroma sprememb v družbi treba na novo regulirati. To so med drugim določitev kriterijev za opredelitev javne mreže zdravstvenih izvajalcev v skladu s potrebami prebivalstva, ureditev prispevnih stopenj in kategorij zavarovancev za pravično plačilo zdravstvenega prispevka ter s postopki digitalizacije administrativno razbremeniti izvajalce v zdravstvu.
“Kdor nasprotuje izboljšanju delovnih pogojev, nasprotuje boljši obravnavi bolnikov”
V Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da zavzemanje za višji glavarinski količnik pomeni podporo slabši storitvi, do katere bo še težje priti. “Kdor nasprotuje izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih v javnem zdravstvu, nasprotuje boljši obravnavi bolnikov,” so še zapisali v odzivu na predlog iniciative.
Druga opozorilna stavka pacientov
V civilni iniciativi Glas ljudstva so napovedali tudi opozorilno “stavko pacientov”, ki bo 9. januarja, ko je sicer napovedana tudi zdravniška stavka. Predstavnik iniciative Dušan Keber je dejal, da je napovedana stavka zdravnikov neutemeljena in neetična, saj so se ob vseh ugodnostih, ki so jih izpogajali v preteklosti, čakalne dobe podaljšale.
“Pozivamo zdravnike, naj se uprejo diktatu svojih sindikatov, svojih zdravniških organizacij in naj se raje pridružijo pacientom, naj se pridružijo nam, naj se pridružijo stavki, ki bo 9. januarja na Prešernovem trgu v Ljubljani,” je Keber pozval tudi zdravnike.
Fides: Stanje v bolnišnicah kaže na to, kako blizu zloma smo
V zdravniškem sindikatu Fides pa so v odzivu navedli poročanje medijev o tem, da je prednovoletno stanje v bolnišnicah pokazalo, kako blizu zloma je naš sistem izključno zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja. Po njihovih besedah ljudi zdravijo na hodnikih infekcijske klinike in internistične prve pomoči predvsem zato, ker ni nikogar, ki bi jih lahko sprejel v varno obravnavo na oddelke.
“Cilj stavke je opozoriti, da je treba zagotoviti dobre delovne pogoje za vse zaposlene v zdravstvu, ne samo zdravnike, tudi sestre, administracijo, podporne službe. Kdor temu nasprotuje, podpira pretok zdravstvenega osebja v zasebne ustanove in tujino,” so poudarili v Fidesu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje