Čeprav se je Levica decembra pri glasovanju o zakonu o finančni upravi vzdržala, ga je danes na ponovnem odločanju po vetu državnega sveta podprla. V najmanjši koalicijski stranki so svoje stališče spremenili po tem, ko so se z ministrstvom za finance in vlado dogovorili, da bodo sporni člen zakona poslali v ustavno presojo in predlagali njegovo začasno zadržanje. Gre za določilo, ki Fursu omogoča, da brez odredbe sodišča namesti napravo za sledenje blagu. Toda postavilo se je vprašanje, ali zahtevo za ustavno presojo sploh lahko vložijo poslanci, ki so zakon podprli.
Novela zakona o finančni upravi je bila konec lanskega leta sprejeta zgolj z glasovi poslancev Gibanja Svoboda, poslanci ostalih dveh koalicijskih strank, torej SD in Levice, pa so se pri glasovanju vzdržali. Razlog je bilo določilo, po katerem bi lahko uradna oseba pri finančni preiskavi hujših davčnih prekrškov brez odredbe sodišča oziroma brez zunanjega nadzora namestila sledilno napravo, ki bi ugotavljala položaj oziroma gibanje blaga.
Po potrditvi v državnem zboru je državni svet na novelo zakona o finančni upravi izglasoval veto. Da zakon obvelja, ga mora pri ponovnem glasovanju v parlamentu podpreti vsaj 46 poslancev. To se je na današnji seji tudi zgodilo. 48 poslancev je zakon podprlo, 22 jih je bilo proti. Med tistimi, ki so glasovali za, je bilo tudi vseh pet poslancev Levice, ki so svoje stališče torej spremenili.
Zakaj? V Levici svojo potezo pojasnjujejo z odločitvijo, da bodo o spornem členu povprašali ustavno sodišče (US). “Ker je pri sporni določbi kljub izdatnim pojasnilom in strokovnim utemeljitvam, podanih s strani predlagatelja, prišlo do številnih pomislekov tako znotraj koalicije kakor tudi pri zainteresirani in strokovni javnosti, se partnerji v dogovoru z ministrstvom za finance in vlado zavezujemo, da bomo ta člen poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje,” so navedli v najmanjši koalicijski stranki.
Kdo lahko vloži zahtevo?
Toda postavilo se je vprašanje, ali zahtevo za ustavno presojo sploh lahko vložijo poslanci, ki so zakon podprli.
Zakon o ustavnem sodišču v 23.a členu določa, kdo lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti predpisa. To so državni zbor, tretjina poslancev, državni svet, vlada, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in računsko sodišče, generalni državni tožilec, organ oziroma reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti ali reprezentativni sindikat.
Vendar pa zakon v naslednjem odstavku določa: “Predlagatelj iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov /…/ ki jih je sam sprejel.” Tako po ocenah nekaterih naših sogovornikov iz vrst pravne stroke ni dvoma, da zahteve ne more vložiti vlada. Kaj pa to določilo pomeni za poslance, ki so glasovali za zakon?
Nenavadno, a dopustno
“Zakon o ustavnem sodišču pooblašča eno tretjino poslancev, da zahtevajo presojo ustavnosti zakona, ki ga je sprejel državni zbor. Običajno gre v tem primeru za sredstvo opozicije zoper sprejeti zakon, ki mu nasprotuje. Čeprav je nenavadno, pa ni formalne ovire, da zahtevo vložijo tudi poslanci, ki so glasovali za zakon,” je pojasnil ustavni pravnik dr. Igor Kaučič. Ob tem je dodal, da ustavnosodna praksa taki razlagi doslej ni nasprotovala.
“Ni res, kar danes pogosto slišimo ob novici o noveli zakona o finančni upravi: da namreč (koalicijski) poslanci ne morejo US predlagati presoje zakona, ki ga je sprejel DZ, ker 23.a člen zakona o ustavnem sodišču ne dovoljuje predlagatelju, da bi izpodbijal predpis, ki ga je sam sprejel,” je na Twitterju zapisal predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Samo Bardutzky.
Kot je pojasnil, sta državni zbor in (vsaj) tretjina poslancev DZ različna subjekta oziroma predlagatelja. Po njegovih navedbah je ustavno sodišče marca 2022 zavzelo stališče, da to, da poslanci niso glasovali proti zakonu, ni ovira, da ne bi vložili zahteve za presojo.
“Le, če bi bilo poslancev, podpisanih pod zahtevo za presojo ustavnosti, preveč, bi US zahtevo zavrglo, saj bi lahko 46 ali več poslancev v vsakem primeru samo spremenilo sporni zakon,” je zapisal Bardutzky. Ob tem pa je poudaril, da procesna dopustnost zahteve poslancev še ne pomeni, da se ne bi morali vzdržati dejanj, ki ne spoštujejo položaja US v sistemu delitve oblasti, kot ga razume tudi sodišče samo. “V treh desetletjih prakse se je izoblikovala izrazita nejevolja sodišča v situacijah, ko bi moralo odločati, kjer v resnici ni spora, je le potreba političnih akterjev, da se zagotovi legitimnost njihovi odločitvi,” je dodal ustavni pravnik.
Ni res, kar danes pogosto slišimo ob novici o noveli zakona o finančni upravi: da namreč (koalicijski) poslanci ne morejo US predlagati presoje zakona, ki ga je sprejel DZ, ker 23.a/II čl. ZUstS ne dovoljuje predlagatelju, da bi izpodbijal predpis, ki ga je sam sprejel. ... (1/n) https://t.co/zQY3RHHBjy
— Samo Bardutzky (@SBardutzky) January 24, 2023
Nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič pa je opozoril, da ustavno sodišče ni dolžno zadržati člena, kot mu namerava predlagati del poslancev koalicije. Ribičič je sicer pred leti skupaj z dr. Francem Gradom predlagal spremembo parlamentarnega poslovnika, ki bi rešila zagato v primerih, ko je veto v državnem svetu izglasovan zaradi posameznega spornega člena zakona. “Po najinem predlogu bi po izglasovanem vetu lahko poslanci naknadno spremenili sporno določbo, zaradi katere je do veta prišlo – če bi seveda večina v parlamentu tako ocenila,” je danes za N1 pojasnil Ribičič. Njun predlog takrat ni bil sprejet, bi se pa po besedah nekdanjega ustavnega sodnika v primerih, kot je današnji, takšna rešitev lahko izkazala za koristno.
Golob: O dvomu naj odloča ustavno sodišče
Poslanci SD – v nasprotju z Levico – svojega stališča o spornem členu zakona o finančni upravi niso spremenili in so se pri današnjem glasovanju vzdržali, poslanci opozicijskih SDS in NSi pa so glasovali proti. Vodja poslanske skupine Nove Slovenije Janez Cigler Kralj je zakon o finančni upravi ocenil kot izjemno problematičen, saj uvaja sledenje brez sodne odredbe, kar je za NSi nesprejemljivo. “Ta zakon vsekakor mora presoditi ustavno sodišče. Lahko rečem, da je en del te vlade – stranka Levica – kar hitro zamenjal ‘slast oblasti’ za svoja načela in se obrnil v tem postopku,” je prepričan Cigler Kralj.
Današnjo odločitev večine koalicijskih poslancev, da zakon podprejo, nato pa ga pošljejo v ustavno presojo, je kot nenavadno ocenil tudi nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. “Vlada in parlament ne bi smela sprejemati zakona, o katerem dvomita, da je v skladu z ustavo in ga sama pošiljata v presojo ustavnosti, celo s predlogom za začasno zadržanje enega od členov,” je zapisal na Twitterju.
Nenavadno, nenavadno: vlada in parlament ne bi smela sprejemati zakona, o katerem dvomita, da je v skladu z ustavo in ga sama pošiljata v presojo ustavnosti, celo s predlogom za začasno zadržanje enega od členov ?!?
— Pavel Gantar (@PGantar) January 24, 2023
Predsednik vlade Robert Golob pa je bil s poenotenjem večjega dela koalicije zadovoljen. “Ko govorim o enotnosti koalicije, govorim o tem, da najdemo skupne rešitve, čeprav imamo različne poglede. Zakon o finančni upravi je dokaz, da se da tudi ob različnih stališčih najti skupne rešitve,” je dejal. Pristop Levice in Svobode, “da se ugotovi ustavnost točno določenega člena, ne da bi ob tem ogrožali preostanek zakona in njegovo izvedbo,” se zdi Golobu primeren.
“Če obstaja dvom, imamo ustavno sodišče, da o njem presoja,” je povedal Golob in dodal, da ni nihče nad ustavnim sodiščem, “še najmanj vlada”. Premier si želi, da bi do ustavne presoje prišlo čim prej, “zato da lahko delavci na Fursu začnejo čim prej to določilo tudi uporabljati pri svojem delu”. Na vprašanje, ali spornega člena o sledenju do odločitve ustavnega sodišča torej Furs ne bo uporabljal, pa je Golob odgovoril, da je to namen predlagateljev ustavne presoje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje