Punčki, učenki razredne stopnje, se tudi, ko se je šolanje po epidemiji normalno nadaljevalo, nista več vrnili v šolske klopi. Tudi preverjanja znanja, ki bi ga morali opraviti, če bi se izobraževali od doma, nista opravili. Ravnateljica se je obrnila na CSD, inšpekcijo, ministrstvo ... "Naredila sem vse, kar je v moji moči, da bi punci rešila," pravi. Po njenih besedah je sodišče odločilo, da bi se učenki v šolo morali vrniti novembra. A skoraj štiri mesece kasneje še vedno ostajata doma. Kako je mogoče, da učenki že leto in pol ne hodita v šolo, če je ta obvezna? Kaj so naredile pristojne institucije?
Ko se je začela epidemija covida-19, je bila ravno sredi prvega razreda. Nekaj časa so starši še vztrajali in je šolske obveznosti opravljala od doma. Ko pa so se njeni vrstniki vrnili v šolo, sta skupaj s starejšo sestro ostali doma. Ob koncu šolskega leta nista prišli niti na izpite, ki bi jih morali opraviti, če bi se šolali od doma. Prišlo je novo šolsko leto, znova zaznamovano z epidemijo, sestri pa sta znova ostali doma.
Gre za zgodbo iz slovenskega kraja na vzhodu države. Zaskrbljeni so sosedje, skrbi učitelje, zaskrbljena je tudi ravnateljica.
“Gre za šoloobvezni majhni punčki, doma sta tako rekoč drugo leto. Počakali smo na konec prejšnjega šolskega leta, a na ocenjevanje nista prišli. Klicali smo starše, ki se nam na telefon ne javijo več,” je povedala. Obrnila se je na vse pristojne institucije. Sodišče je staršem po njenih navedbah naložilo globo in določilo, da se morata deklici novembra vrniti v šolo. “Nista prišli. O tem smo zopet obvestili CSD in šolsko inšpekcijo,” je opisala. V zadnjih dneh se je obrnila tudi na pravno službo ministrstva za izobraževanje.
Preberite še: Punčki, ki ne hodita v šolo: po objavi na N1 se stvari “premikajo, a prepozno”
“Nedopustno je, da se mladoletna oseba ne more izobraževati zaradi staršev. Naredila sem vse, kar je v moji moči, da bi punci rešila. Žalostno je, nimam besed.”
Osnovna šola je obvezna. Ali mar ne?
Osnovna šola je pri nas obvezna. Zakon o osnovni šoli določa, da mora učenec redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa ter izpolnjevati obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole.
Primer je lani obravnaval inšpektorat za šolstvo. Predlog za začetek postopka je podala osnovna šola, a inšpektorji v postopku niso zaznali kršitve, zato so postopek za zdaj ustavili. Inšpektorat namreč izvede le prekrškovni postopek, pomembno vlogo imata še CSD in v nekaterih primerih, kot je sum zanemarjanja otroka, še policija, so odgovorili na vprašanja N1.
Po navedbah šole punčki že leto in pol ne obiskujeta pouka, neopravičene ure pa se kopičijo. Kako je mogoče, da inšpektorat tega ne obravnava kot neobiskovanje pouka? Kje je meja, ko lahko trdimo, da otrok ne hodi v šolo? Je to mesec, pol leta, leto ali dve?
“50. člen zakona o osnovni šoli ne določa števila neopravičenih ur, ki pomenijo neposredno kršitev, ampak je to v domeni in odločitvi vodstva šol. Ko šole ocenijo, da je določeno število neopravičenih ur tisto število, ki vpliva na pravice in obveznosti iz izobraževanja, podajo na inšpektorat predlog za začetek postopka in inšpektorat vodi postopek v skladu z zakonom o prekrških,” so odgovorili na inšpektoratu.
Ravnateljica pa nam je pojasnila, da je to določeno z zakonom ter podzakonskimi akti in ne z internimi akti šole. Starši morajo izostanek opravičiti po petih dneh, sicer se izostanek evidentira kot neupravičen.
Ob tem so na inšpektoratu poudarili, da tisti učenci, ki se izobražujejo na domu, tega prekrška ne morejo storiti. Vendar se v konkretnem primeru deklici ne izobražujeta na domu. O tem morajo namreč starši do začetka šolskega leta obvestiti šolo, ob koncu šolskega leta pa mora šolar opraviti preverjanje znanja. Če pri tem ni uspešen, mora v naslednjem šolskem letu izobraževanje nadaljevati v šoli. Po besedah ravnateljice deklici ob koncu lanskega šolskega leta tega preverjanja znanja nista opravljali, letos pa naj bi pri njih obiskovali pouk.
Kaj lahko naredi šola, da se učenec vrne k pouku?
Če je dolžnost učenca, da obiskuje pouk, je dolžnost staršev ali skrbnikov, da zagotovijo, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost. “Če starši ne poskrbijo, da gre otrok v šolo, sledi prijava šole na inšpektorat in obvestilo CSD, da gre za sum zanemarjanja otroka,” so postopek pojasnili na šolskem ministrstvu.
CSD povabi na pogovor starše, skliče sestanek s šolo, pridobi poročila institucij in govori z otrokom, so nam odgovorili na centru za socialno delo, pod katerega sodi omenjena šola. Glede na starost otroka se pogovorijo tudi z njim. “Vedno je treba najprej raziskati okoliščine, v katerih otrok živi, in tudi razloge, zaradi katerih ne obiskuje pouka oziroma ne hodi v šolo. Vedno tudi najprej ponudimo podporo in pomoč,” so zapisali.
Če ugotovijo, da gre za sum zanemarjanja otroka, podajo prijavo na policijo. “Center, če je to potrebno za zaščito koristi otroka, poda predlog sodišču za izrek začasne odredbe in/ali predlog za izrek ukrepa trajnejšega značaja,” so dodali.
Konkretnega postopka na centru za socialno delo niso komentirali. Policija pa nam je potrdila, da so zadevo obravnavali lani. O njej so obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo, kjer so nam potrdili, da so prejeli ovadbo zoper dve fizični osebi. “Postopek je v fazi posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja,” so zapisali. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora do treh let.
Če otrok iz neupravičenih razlogov ne obiskuje osnovne šole, starše lahko za prekršek kaznujejo s 500 do 1.000 evrov globe. Sledi pa lahko tudi postopek za odvzem roditeljskih pravic, so pojasnili na ministrstvu. A denarna globa učenca ne vrne v šolsko klop.
Primer ni osamljen: “Inšpekcija je tukaj popolnoma neučinkovita”
Ravnateljica neke druge osnovne šole je za N1 povedala, da se po epidemiji v šolo niso vrnili trije. Dva šolarja se šolata na daljavo, eno učenko pa so starši prepisali v tujino. “Naredila sem tisto, kar sem morala. Poklicali smo inšpektorat in ministrstvo ter uredili papirje. Vsi pa vemo, za kaj gre. V sistemu so našli luknjo in jo izkoristili,” je povedala.
Kljub temu da po prepisu otroka v tujino šola zanj ni več odgovorna, jih kot pedagoge še vedno skrbi. “Nimamo nobene možnosti, to ni več naš otrok. Kot nekoga, ki mu je pomembno, kaj se z otroki dogaja, pa me skrbi, kaj bo na dolgi rok z njo,” je rekla. A tudi pri šolanju na domu ne morejo zares vedeti, ali imajo učenci ustrezno znanje. “Ne moremo biti nečloveški in preverjati celotne snovi. A hkrati ne smemo delati krivice tistim, ki so vse leto hodili v šolo.” V nekaterih primerih je šolanje na domu lahko dobro, predvsem za športnike, družine, ki potujejo po svetu ali gredo za leto dni službeno v tujino.
“Imamo dobro javno šolo, tudi kakovost izobrazbe je dobra,” je poudarila ravnateljica in ocenila, da vedno več šolajočih se na domu lahko vodi k razpadu sistema. “Več kot imamo različnih možnosti, težje bo zagotavljati kvaliteto. To pa se bo odražalo tudi v delovnem okolju. Vprašati se moramo, kakšno družbo ustvarjamo,” je dejala.
To omogoča zakonodaja, je dejal tudi predsednik združenja ravnateljev in ravnatelj Osnovne šole Janka Modra Gregor Pečan. “Na šoli so povedali, da so obvestili ministrstvo, inšpektorat, CSD in se ne zgodi nič. Če je sistem neučinkovit, je to to,” je rekel. Tudi pri njih opažajo podobne primere. “CSD je tisti, ki bi moral nekaj narediti, pa ne naredi. Inšpekcija pride na šolo za vsako najmanjšo brezzveznost, tukaj pa so popolnoma neučinkoviti. Osnovna šola je obvezna,” je dejal in dodal, da je skrajni čas, da sistem postane učinkovit.
“Nerazumljivo je, da se v petih mesecih ni zgodilo nič”
Izjemno pomembno je, da otroci hodijo v osnovno šolo, je poudaril dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc. “Otroci v šoli najbolj kakovostno osvojijo znanje. Pomembna je tudi socializacijska vloga, da imajo otroci možnost druženja, primerjanja osvojenega znanja, vzpostavljanja socialnih odnosov, komuniciranja in soočanja s pogledi drugače mislečih,” je razložil. Zelo pomembno pa je tudi, da so naši učitelji kakovostno izobraženi.
Omenjenega primera z začetka članka Vogrinc sicer ne pozna. “Sploh si nisem predstavljal, da je to možno,” je dejal. Meni, da je potrebno takojšnje ukrepanje, tudi zoper starše, ki ne izpolnjujejo starševskih dolžnosti. “Popolnoma nerazumljivo mi je, da se od novembra (ko naj bi se punčki glede na odločbo sodišča vrnili v šolo, op. a.) do marca ne zgodi nič.” Sistem je po oceni dekana dobro urejen za večino primerov, a gre za ekstremni primer. “Zdaj je verjetno na neki drugi instituciji, da ugotovi, zakaj se ta praksa dopušča,” je še rekel.
Zavod za šolstvo z omenjenim primerom ni seznanjen. Vodja oddelka za osnovno šolstvo Renata Zupanc Grom je pojasnila, da ti postopki niso v njihovi pristojnosti. Šolo bi, če bi se s problemom obrnili nanje, usmerili na pristojne institucije. “Iz opisa primera sklepamo, da so bili upoštevani vsi postopki in vključene vse pristojne institucije,” je dodala. Glede na njihove podatke se v Sloveniji pojavljajo posamezni primeri daljšega neobiskovanja pouka, nanje pa se odzovejo pristojni.
Ministrstvo ne zbira podatkov o uspešnosti šolanja na domu
V letošnjem šolskem letu se na domu izobražuje 1.138 učencev. Pred epidemijo (šolsko leto 2019/20) se je na domu šolalo 392 otrok. V naslednjem šolskem letu, prvem, ki sta ga zaznamovala epidemija in zaprtje šol, se je na domu izobraževalo 687 učencev. Število je močno poskočilo v naslednjem šolskem letu, ko je bilo del leta obvezno testiranje otrok in nošenje mask. Tako se je v šolskem letu 2021/22 od doma šolalo 1.608 otrok.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ne zbira podatkov, kako uspešni so otroci, ki se šolajo na domu. Na vprašanje, koliko šoloobveznih otrok ne hodi v šolo in kakšni so razlogi za neobiskovanje pouka, nam na ministrstvu niso odgovorili.
Vsako leto približno odstotku učencev ne uspe zaključiti osnovne šole. Nekateri ponavljajo 9. razred ali še eno leto opravljajo popravne izpite, nekaj učencev pa se vključi v programe izobraževanja odraslih, so navedli na ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
