V državnem zboru se nadaljuje januarska redna seja, na vprašanja poslank in poslancev pa odgovarja premier Robert Golob. Dve vprašanji opozicijskih poslancev se nanašata na reformo plačnega sistema, Golob bo moral odgovoriti tudi na vprašanje, povezano s pregonom koruptivnih dejanj, organiziranega in gospodarskega kriminala. Poslanca iz vrst koalicijske stranke SD pa zanima, kaj se dogaja s prodajo slovenskega lesa v tujino.
Čeprav je vladna koalicija prejšnji teden napovedala, da bo na koalicijskem vrhu, ki je bil minulo sredo na Brdu pri Kranju, obravnavala tudi izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju, se to zaradi obravnave zdravstvene reforme ni zgodilo. A je premier Robert Golob na tiskovni konferenci po koalicijskem vrhu napovedal, da bodo vse ostale napovedane reforme – med njimi je tudi reforma plačnega sistema – obravnavali čez dva tedna na še enem vrhu koalicije.
Izhodišča plačne reforme, ki si jo je zamislila vlada Roberta Goloba, še niso povsem jasna, se Golob danes tej temi ni mogel izogniti. Poslanec SDS Zvone Černač je premierja povprašal po razlogih, zakaj se je vlada odločila, da sodnikom in tožilcem dajo 600 evrov dodatka, ne pa tudi vsem ostalim, ki prav tako čakajo na ureditev plačnih razmerij. “Zakaj menite, da sodniki in tožilci predstavljajo prioriteto pri urejanju plačnih razmerij? Kdo se je odločil za dodatek sodnikom in tožilcem in kdaj je bila ta odločitev pravno formalno sprejeta,” je zanimalo opozicijskega poslanca.
Premier Robert Golob mu je odgovoril, da njegovo vprašanje nekoliko prehiteva dogajanje, saj bodo izhodišča o reformi plačnega sistema v javnem sektorju pripravljena šele prihodnjo sredo na vrhu koalicije. Poudaril je, da se od leta 2008 nobena vlada ni lotila te reforme in da je “klicanje po hitrosti, ko se zadeva zamakne za teden ali dva, potem ko se tega ni nihče lotil 14 let, malce smešno”. Ob tem je dodal, da se bo reforma plačnega sistema zagotovo zgodila letos, saj je jasno, da plačni sistem, ki je danes v veljavi, ne deluje. “Ne deluje zaradi različnih parcialnih dogovorov, ki so jih sprejemale prejšnje vlade,” je dodal.
Premier je pojasnil, da so bile plače funkcionarjev – poslancev, ministrov, predsednika vlade in sodnih funkcionarjev – na dnu tistih, ki se jim v obdobju med letoma 2015 in 2022 plače niso dvignile. “Če se poslanci sami odločite, da so vam takšne plače v redu, je to vaša pravica. Ne moremo pa biti mi tisti, torej politični funkcionarji, ki bomo odločali, kako bomo urejali sodno vejo oblasti. In pri sodni veji oblasti je ključna materialna neodvisnost do tega, da bodo izvajali to, kar jim predpisuje ustava,” je dejal Golob.
Poudaril je, da se mu zdi, da sodna veja za zdaj še ni neodvisna, a da bo to spremenila reforma sodnega sistema, ki bo pripeljala do tega, da bo sodna veja neodvisna od izvršne in zakonodajne veje oblasti. “Od leta 2012 so bili sodni funkcionarji ena od redkih skupin, ki so bile v celoti izpuščene iz vseh usklajevanj, za razliko od ostalih poklicnih skupin. To je bil edini razlog, zakaj smo se odločili, da bomo dodatek v višini zaostankom – in ta bo začasen – dali sodnim funkcionarjem. Bodo pa tudi oni zajeti v plačno reformo, ki prihaja,” je povedal Robert Golob.
Spomnil je tudi na oktobrski dogovor na ekonomsko-socialnem svetu, da se bodo plače dvignile za 4,5 odstotka ter na dvig plačnih razredov. Dejal je, da je večina denarja od 611 milijonov evrov znotraj proračunskega okvirja šlo natanko za to in dodal: “Približno 20 odstotkov pa je šlo za to, da smo uresničili dogovore različnih prejšnjih vlad iz preteklosti, ki so bili podpisani, a nikoli realizirani. Verjamemo, da takrat, ko dosežemo dogovor, tega tudi spoštujemo,” je dejal premier.
V zahtevi po dopolnitvi odgovora je Zvone Černač premierja Goloba opozoril, da bodo sodni funkcionarji s prvim aprilom 2023 deležni povišanja plače za en plačni razred in dodal, da po njegovem mnenju funkcionarji niso najbolj problematična skupina v državi. “S tem, ko ste sodnikom dali tak dodatek, ste porušili vsa razmerja, otežili ste normalne dogovore in na dolgi rok ste tudi ogrozili javne finance,” je bil oster Černač.
Predsednik vlade mu je odgovoril, da je šlo pri sodniškem dodatku zgolj za popravek zaostanka, ki so ga bili deležni sodni funkcionarji v primerjavi z vsemi ostalimi javnimi uslužbenci v zadnjih petih letih. O minimalni plači pa je Golob dejal, da se je ta dvignila za kar 100 evrov neto, kar je največ do sedaj. “Naša naloga je bila, da uskladimo minimalno plačo z rastjo življenjskih stroškov in z gospodarsko rastjo v zadnjem času. To smo storili, ker je to osnova in izhodišče, na katero bomo vezali plačni sistem in ga bomo začeli usklajevati,” je pojasnil in dodal, da so se anomalije v plačnem sistemu pojavile, ker plačni sistem v javni upravi ni bil indeksiran.
Ker Černač ni bil zadovoljen s premierjevim odgovorom, je predlagal, da poslanke in poslanci o tem na prihodnji seji opravijo razpravo. Ob tem je še dodal, da je plačna reforma preveč pomembno področje, da bi o njem odločal samo en človek – predsednik vlade. “On je sodnikom in tožilcem vehementno dejal, da so se odločili, da bodo dobili 600 evrov dodatka, ob tem, da je treba pravno formalno podlago še sprejeti v državnem zboru,” je dejal Černač in koalicijske poslance obtožil, da so zgolj orodje v rokah Roberta Goloba.
Žakelj: “Enotni plačni sistem imamo le še v imenu, sam sistem pa je v razsulu”
Tudi poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) se je nanašalo na reformo plačnega sistema. “V Novi Sloveniji nas zanima, koliko boljše storitve bodo imeli državljani in podjetja po nedavnem dvigu plač v javnem sektorju. Bo manj sodnih zaostankov? Bodo gradbena dovoljenja izdana hitreje? Bomo imeli bolj uspešen šolski in zdravstveni sistem,” je zanimalo opozicijskega poslanca. Opozoril je na dvig plač pomočnicam vzgojiteljic in na dodatek, ki ga je premier namenil sodnim funkcionarjem. “Enotni plačni sistem je mrtev. Zdi se, da tisti, ki so vladi bolj pri srcu, dobijo več, na druge pa se pozablja,” je bil oster Žakelj.
Po njegovem mnenju je za uspešno plačno reformo potrebno zaupanje, ki pa ga ni, ob tem pa je treba doseči večjo učinkovitost javnega sektorja in doreči sistem merjenja učinkovitosti, ki bo potekal sočasno z dvigom plač. “Gospod premier, zanimajo nas obrisi plačnega sistema, kako bo dosežena večja učinkovitost javnega sektorja in kakšni bodo drugi ukrepi v zvezi s tem,” je z vprašanjem zaključil Žakelj.
Robert Golob mu je odgovoril, da bo plačna reforma morala poskrbeti, da bo nagrajevala tiste, ki bodo storilnostno prispevali več k družbeni blaginji, tudi v javnem sektorju. “Zakaj enotni plačni sistem ne deluje? Obstaja tisoč razlogov, verjetno pa zato, ker je bil že od začetka sprejet kot tak, da ni mogel delovati v resnici. Danes pa smo v situaciji, ko nobena od teh skupin ni zadovoljna z njim. Ena od teh so tudi funkcionarji vseh vej oblasti. Ampak predlog, da se gre na sistem ena proti sedem (1:7 op. a), ni prišel s strani vlade. Ta predlog je v socialnem dialogu dala pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja,” je dejal Golob.
Ob tem je premier poudaril, da ko bo prišlo do tega, da bodo funkcionarji sami sebi podelili “na videz” večje plače, bodo vztrajali, da take se to izvede šele v naslednjem mandatu in ne v tem. “V tem mandatu nihče od voljenih funkcionarjev ne bo dobil povišanja, tudi če bo to v socialnem dialogu sprejeto. Naš predlog je tak, da odpremo strop za to, da bomo lahko sposobne, strokovne in usposobljene delavce v javni upravi ne samo zadržali, ampak tudi pritegnili. Hkrati pa želimo odpreti strop tudi zato, da bodo na naslednjih volitvah potegovali še bolj kvalitetni kadri, ki jih zanima politika. To je edini način, da se politika dvigne na višji nivo in da ne bomo več imeli opravka z več obrazi, ki v njej vztrajajo samo zaradi tega, ker ne zmorejo drugega. Ta način bo bistveno prispeval h kvaliteti političnega upravljanja s to državo,” je pojasnil Golob.
Kot je še dodal premier, zaradi vladnih ukrepov nihče ne bo plačeval višjih davkov, saj da so bili ti napovedani septembra lani in upoštevani v proračunu za leto 2023. O sodniškem dodatku pa je dodal še to, da bodo v četrtek na seji vlade pripravili pravne podlage in da bodo poslanke in poslanci državnega zbora o tem morali razpravljati in tudi odločati. “To, da se mi na vladi odločimo, da bomo tak predlog podali, je naša popolnoma legitimna in tudi zakonska pravica, celo obveza,” je še povedal Golob.
Golob SDS in Žanu Mahniču očital, da še vedno ne morejo preboleti lanskih državnozborskih volitev
Poslanec SDS Žan Mahnič je predsedniku vlade Robertu Golobu zastavil poslansko vprašanje s področja pregona koruptivnih dejanj, organiziranega in gospodarskega kriminala. “Slovenija ponovno polni naslove tujih medijev, vendar ne zaradi uspešnega predsedovanja svetu EU, ali ponujenih rešitev za dogovor v Bruslju v sporu med sprtimi državami članicami EU ali zaradi gostovanja kakšnega od pomembnih političnih vrhov … Tokrat o Sloveniji pišejo kot o državi klientelizma in korupcije, ki sega v sam vrh slovenske politike, kot glavnega akterja v tej spirali kriminalnih dejanj, pa omenjajo vas, predsednika vlade, Roberta Goloba,” je začel Mahnič.
Predsednik vlade se je po Mahničevih besedah znašel v mednarodni finančni preiskavi zaradi nakazil podjetja Gen-I v tujino. “Na podlagi takrat objavljenih dokumentov je bilo vidno, da je podjetje Gen-I v letih 2019 in 2020 zasebnemu podjetju MB Consulting, ki je bilo ustanovljeno nekaj dni pred prvo transakcijo, nakazalo okoli 600.000 evrov, lastnik Martin Berišaj pa je denar sproti dvigoval,” je dejal Mahnič.
Berišaj je bil po besedah opozicijskega poslanca prepoznan kot finančna mula, ki naj bi denar nosila nazaj k Robertu Golobu.
Premier Golob je Mahničeve očitke zavrnil in dodal, da v SDS, največji opozicijski stranki, še vedno ne morejo preboleti poraza na lanskih državnozborskih volitvah. “Vse to, o čem govorite, ste v lanski predvolilni kampanji lansirali vi, vaše strukture pod vašim neposrednim vodstvom,” je dejal Golob.
O domnevni aferi je bil Golob soočen tudi v oddaji na Televiziji Slovenija, zato je pojasnil, da se je ime Martin Berišaj večkrat pojavilo ime. “Kasneje sem izvedel, da gre za kosovskega veleposlanika v Zagrebu. Naj bi pa denar pral in nosil ne vem kam,” je še dodal premier.
“Preprost pogled na Google, ko vtipkate njegovo ime, pokaže, da ne obstaja nobena njegova slika z mano. Jaz ga ne poznam, nikoli ga nisem srečal, kar je za medije potrdil tudi sam,” je izpostavil v odgovoru na Mahničevo poslansko vprašanje. “Se pa zelo dobro pozna s kom? S spoštovanim poslancem Janezom Janšo. Njemu je obljubljal na prejšnjih parlamentarnih volitvah zvestobo in podporo kosovskih državljanov, ki živijo v Sloveniji,” je odgovoril Golob.
🇸🇮 dr. Robert Golob: "Vedno znova je fascinantno poslušati vaše konstrukte, ki so izmišljeni. Kdaj boste preboleli 24. april? Vse to, kar govorite, ste lansirali vi, v predvolilni kampanji. Z gospodom Berishajem se nisva nikoli srečala. Se pa zelo dobro pozna z gospodom Janšo." pic.twitter.com/5sXfGyoSFQ
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 24, 2023
Mahnič je v zahtevi za dopolnitev odgovora še dejal, da “Golobu brez Janše živeti ni” in da je to njegovo edino vodilo. Ponovno ga je vprašal, da naj premier pojasni, kam je šel denar oziroma kje je končal. “Kam se je nosila gotovina, ki se je od podjetja Gen-I dvigovala v državah bivše Jugoslavije,” je vprašal Mahnič.
“Včasih se sprašujem, gospod Mahnič, ali ste vi pooblaščeni za to, da osebno diskreditirate kar naprej v svojih govorih in vprašanjih. Kar naprej osebno diskreditirate ljudi, ki so tukaj, ljudi, ki jih ni tukaj. Zdaj ste se lotili osebne diskreditacije predsednika vlade,” je vmes posegla tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Golob pa je Mahniču odgovoril, da je dojel, da nima namena spraševati, ampak zgolj podajati trditve. “Ampak nekateri pač ste takšni. Bom ponovil. Nobena gotovina se ni dvigovala iz računov Gen-I. Če bi kdo sploh razmišljal na tak način, kot razmišljate nekateri od vas, ko me sprašujete, kje je končal denar prijatelja vašega predsednika, ste me mogoče zamenjali. Danes na tej poziciji ni več vaš predsednik, tako da se morate obrniti nanj in ga povprašati. Jaz ne vem, kje je končal denar prijateljev drugih ljudi, za moje prijatelje bi mogoče vedel. Za človeka, ki ga nisem v življenju nikoli videl in njim imel kakršenkoli stik, vam pa tega odgovora, kaj on počne s svojim denarjem, ne morem dati. Obljuba o podpori volilni, ki jo je gospod Berishaj dal, je bila dana samo eni osebi. In to nisem bil jaz, bila pa je dana tistemu, ki je bil na mojem mestu pred časom,” je dejal Golob.
Klakočar Zupančič: Gospod Mahnič, tokrat ste šli predaleč
Lesnopredelovalna industrija v Sloveniji je že dlje časa v precejšnji krizi
Zadnje poslansko vprašanje je premierju postavil poslanec SD Predrag Baković, nanašalo pa se je na prodajo slovenskega lesa v tujino. Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) letno razpolaga z okoli 700.000 kubičnih metrov gozdno-lesnih sortimentov, ki jih dobavlja podjetjem v lesni predelavi – kot je v poslanskem vprašanju poudaril poslanec Baković, so te pogodbe konec lanskega leta potekle, ven pa so šle nove odločbe, s katero velika večina podjetij po poslančevih besedah ni zadovoljna. Od SiDG-ja bodo namreč prejela manj kot v preteklih letih.
“Zgodilo pa se je še nekaj. Na razpise so se lahko tokrat prijavila tudi nekatera podjetja iz Hrvaške, ki do zdaj niso konkurirala,” je dejal in pojasnil, da gre za posledico spremenjenih pravil prejšnje vlade. Slovenska podjetja na drugi strani ne morejo konkurirati na Hrvaškem, če tam nimajo sedeža podjetja. Bakovića je zanimalo, ali bo vlada spremenila oziroma preklicala pravila prodaje gozdno-lesnih sortimentov, ki jih je postavila prejšnja vlada in ki se nanašajo na prodajo lesa hrvaškim podjetjem in seveda ravnala v skladu z reciprociteto.
Po mnenju predsednika vlade Roberta Goloba je lesnopredelovalna industrija v Sloveniji že dlje časa v precejšnji krizi. “Predelovanje v izdelke z višjo dodano vrednostjo bi moral biti osnovni cilj, kam želimo plasirati slovenski les kot strateško dobrino,” je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje. “Uveljavljanje reciprocitete se lepo sliši. Če bo to možno, lahko to pogledamo, je pa težko reči vnaprej,” je odgovoril Golob. Tudi če bi se vsi tuji kupci izločili iz razpisa, po premierjevih pojasnilih to ne bi spremenilo dejstva, da so nekatera slovenska podjetja izpadla iz razpisa, ker niso izpolnjevala pogojev. “In ta del je pomembnejši od samo ugotavljanja, kdo je kupec,” je poudaril.
Po Golobovih besedah si je v preteklosti na področju lesa marsikdo prizadeval za dve stvari –najprej, da bi več lesa ostalo v Sloveniji, in drugič, da bi se predelal v izdelke z višjo dodano vrednostjo.
“Mislim, da je ta druga zadeva še pomembnejša, prav predelovanje v izdelke z višjo dodano vrednostjo bi moral biti osnovni cilj, kam želimo plasirati slovenski les kot strateško dobrino,” je izpostavi Golob.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje