Sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi je tik pred vrati, vendar pa se vlada ne more otresti očitkov, da je njegova priprava šla mimo brez soglasja socialnih partnerjev. Na nogah so tudi gospodarstveniki, saj predlog zakona dodatno obremenjuje slovenske plače, čeprav je predsednik vlade obljubljal razbremenitev. Obenem se obetajo še drugi dodatni prispevki. "Vzdušje med slovenskimi podjetniki je slabo in smo na robu hujšega protesta," je jasen izvršni direktor gospodarske zbornice Mitja Gorenšček.
Vladni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je priromal v državni zbor. Tega bi morali poslanci po nujnem postopku obravnavati v sredo, vendar so v SDS zahtevali ponovno odločanje o vrsti parlamentarnega postopka, zato se je obravnava dolgotrajne oskrbe zamaknila za en dan.
Sprejetje zakona, ki bi končno sistemsko uredil to problematično področje, je kljub zamiku tik pred vrati, vendar pa ta še ne prinaša socialnega miru.
Zataknilo se je že pri samem postopku priprave predloga, zdaj pa je gospodarstvo na nogah še zaradi predvidenega financiranja dolgotrajne oskrbe. Predlog namreč predvideva, da se bo dolgotrajna oskrba plačevala iz treh virov, ki bodo uvedeni postopoma – gospodarstvenike moti predvsem to, da bi s 1. julijem 2025 začeli plačevati nov obvezni socialni prispevek. Delavci in delodajalci naj bi plačevali po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bi plačevali dva odstotka bruto plače.
GZS: Obeti so drugačni od vladnih napovedi
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je vlado v tem tednu že obvestila, da so obeti drugačni, kot so bili napovedani še pred nekaj meseci, ko je predsednik vlade Robert Golob zagotavljal, da bo gospodarstvo po koncu vseh reform razbremenjeno. “Na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je zagovarjal drugačno stališče, in sicer, da imamo pred sabo več reform ter da morajo vse biti dokončane do 1. 1. 2025. Povedal je tudi, da smo predvsem socialna država in da bo zadnja reforma davčna reforma. Ta naj bi upoštevala vse potrebe, ki se bodo izkazale v predhodnih reformah, to pa pomeni, da lahko pričakujemo samo dodatno obremenjevanje,” je nezadovoljstvo izrazil izvršni direktor zbornice Mitja Gorenšček.
Gorenšček prvi korak v smeri dodatnih obremenitev izpostavlja ravno zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi šel mimo vseh pravil. Po zadnji veljavni verziji se, tako Gorenšček, delodajalcem obeta en dodaten odstotek na bruto plače – kar pomeni, da se prispevek delodajalca zvišuje s 16,1 na 17,1 odstotkov, in en odstotek v breme delojemalcev. “Slednje pomeni manjši neto prihodek, ki se bo slej ko prej izrazil v pritisku za dvig plač.”
Na zbornici se tako ne strinjajo niti s predlogom financiranja niti z načinom, kako je do tega prišlo. “Javna obravnava je trajala pet dni in brez primerov dobrih praks, na katere bi se sklicevali. Zelo neprofesionalno, zato pritrjujemo mnenju zakonodajnopravne službe, da bi bilo treba ta zakon razdeliti na dva zakona – tako, da se financiranje izvzame iz osnovnega zakona. Sami vsebini zakona ne nasprotujemo, ravno nasprotno: podpiramo, da se išče rešitev za dolgotrajno oskrbo, medtem ko za iskanje financiranja potrebujemo več časa. Ne nazadnje se rok izteče šele s 30. 6. 2025,” je bil še kritičen izvršni direktor GZS.
“Vsi polnimo vozičke, na koncu pa se bomo gledali, kdo bo to plačal”
Na napovedane spremembe z zaskrbljenostjo gledajo tudi v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). Po besedah direktorja združenja Marjana Trobiša je ESS premierju Golobu izrazil zaskrbljenost, ker reforme pritekajo kapljično, saj si želijo celotne slike reform, ki so podlaga za izračun obremenjenosti. “Prav tako želimo vedeti, kje so davčne reforme, ki so bile napovedane, da bodo razbremenile delo. Sama vlada je ugotovila, da so naše plače preveč obdavčene in tudi OECD opozarja na to. Odgovora na žalost nismo dobili, smo pa opozorili na to, da ne želimo priti v stanje, ko nas bodo zdravstvena in pokojninska reforma, dolgotrajna oskrba in še marsikatera druga zadeva, stisnili tako k zidu, da bomo državi vsak mesec kar dali našo bruto plačo,” dogajanje še opiše Trobiš.
Pristop, ki ga je ubrala vlada, je po njegovih besedah neodgovoren in nenavaden, saj pogreša celotno sliko reform: “Preprosta analogija tega je, da zdaj vsi hodimo skozi trgovino in polnimo vozičke, ko bomo prišli do blagajne, pa se bomo vsi gledali, kdo bo pa to plačal. Gospodarstvo želi, da naredimo nakupovalni načrt, gremo skozi trgovino, in da bomo na koncu, ko pridemo do blagajne, lahko to tudi poravnali. Drugače je to povsem neodgovorno in to, kar trenutno delamo, bo vodilo k temu, da bomo ostali brez denarja, ki ga že tako ali tako manjka.”
Na obzorju tudi druge obremenitve
Medtem ko naj bi zakon o dolgotrajni oskrbi v državnem zboru sprejeli že prihodnji ponedeljek, pa gospodarstvenike na temo dodatnih obremenitev razburja še pokojninska reforma. Socialni partnerji so prvo gradivo o tem že prejeli, zdaj pa se začenja razprava na ESS, ki naj bi trajala več mesecev.
Člani ESS so se zavezali, da reforme ne bodo komentirali, zato Mitja Gorenšček izpostavlja le, da bo treba stvari regulirati drugje, če pri reformi ne bo šlo za podaljšanja delovne dobe. Po njegovih pričakovanjih bo regulacija šla ravno v smeri povečanja prispevnih stopenj.
Gorenšček spomni še na spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri katerem naj bi bila znana pobuda, da se vplačilo iz nominalnega zneska spremeni v povečano prispevno stopnjo.
Tukaj pa je tudi zakon o delovnih razmerjih, ki je prav tako del pogovorov med vlado in socialnimi partnerji, pogajanja pa naj bi zašla v slepo ulico. “Mi ne moremo ovrednotiti dodatnega obremenjevanja gospodarstva s posledicami novega zakona, saj te niso izražene na takšen način kot pri dolgotrajni oskrbi. Vemo pa, da bo na nas padlo breme prispevkov zaradi dodatnih dni dopusta – v igri sta dve kategoriji dodatnih dni: pet oskrbovalnih dni iz naslova evropske direktive in deset dodatnih dni za žrtve družinskega nasilja. Slednji naj bi bil brezplačen, spet pa gre v breme delodajalcev, kar se tiče prispevkov. Kakšna bo pogostost koriščenja teh dveh sprememb, mi ne moremo oceniti,” poudarja direktor gospodarske zbornice.
Kako se bodo odzvali gospodarstveniki?
“Vse gre v smeri povečevanja obremenitev, kar slabša poslovno okolje in konkurenčnost. Bojimo se, da se bodo podjetja temu primerno prilagodila – predvsem tista, ki odpirajo nova delovna mesta. Nekatera pa bodo del proizvodnje prenesla tja, kjer je delo manj obremenjeno oziroma kjer je poslovno okolje ugodnejše,” so še prepričani na domu gospodarstva.
Po napovedanih spremembah na GZS ugotavljajo tudi, da je vzdušje med slovenskimi podjetniki slabo ter da so “na robu hujšega protesta”. Kot pojasnjujejo, do tega za zdaj še ne pride predvsem zato, ker ne želijo biti deležni očitkov, da so destruktivni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje