Skoraj ni dneva, ko ne bi poročali o kilometrskih kolonah razgrete pločevine in posledično daljših potovalnih časih. Razlog? Več prometa, fantomski zastoji, nesreče, v zadnjem času pa na pretočnost prometa občutno vplivajo tudi številna dela na cesti. A zakaj stroji brnijo podnevi, ko je prometa največ in ne ponoči, ko so avtoceste prazne?
Že brez izrednih dogodkov je na naših avtocestah gneča: Darsovi podatki namreč kažejo, da je v desetih letih število vozil na našem avtocestnem omrežju zraslo za 26 odstotkov, število vozil maja v primerjavi z lanskim majem pa se je povečalo za devet odstotkov.
K slabši pretočnosti prometa pa prispevajo tudi številna gradbišča in dela na cesti. Da jih je res veliko, priča tudi spodnja grafika Prometno-informacijskega centra.
“Zato je tudi mogoče v tem trenutku več zastojev na avtocestah, več zastojev na državnih cestah. Ko bodo te obnove končane, ko bodo projekti, o katerih smo danes govorili, končani, bo situacija na naših cestah absolutno boljša,” miri ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Ministrico smo po obisku Darsa, kjer se je med drugim seznanila s projekti, ki omogočajo večjo varnost in pretočnost prometa na avtocestah, vprašali, ali ne bi bilo smotrno naenkrat imeti odprtih manj delovišč, a z več delavci in večjo intenzivnostjo dela.
“Pred kakšnimi 14 dnevi oziroma enim mesecem se je v medijih pojavila novica, kako grozno se zmanjšuje število infrastrukturnih projektov in kako so vsi zaskrbljeni. Ko se pogovarjamo o investicijah, je absolutno treba pogledati prioritete in potrebe, to vprašanje pa je treba pogledati tudi z vidika prometne ureditve. In to moji sodelavci vedno naredijo,” je odgovorila Bratušek. Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je ob tem pojasnil, da morajo letno obnoviti vsaj 55 kilometrov avtocest in hitrih cest, obnova vsakega odseka posebej pa bi bila zamudna. Po njegovih besedah se mora določen del avtoceste, ki jo prenavljajo, denimo posušiti in v tem času delavci na tem odseku ne mogli delati ničesar.
Pa bi gnečo zmanjšala dela ponoči? Hajdinjak je povedal, da Dars že zdaj, preden se loti obnove avtocestnega odseka, preveri podatke o prometnih tokovih in na podlagi tega izbere termine, da bi bil vpliv na pretočnost prometa čim manjši.
“Žal zaradi infrastrukture, ki jo imamo, in večjega prometa, ni več možno izbrati termina, da dela ne bi vplivala na pretočnost prometa,” je priznal. Določena dela Dars sicer že opravlja ponoči: košnja trave, zamenjava dilatacij, žlebičenje, hrapavljenje. Ponoči med drugim opravljajo vzdrževalna dela v predorih, krpajo udarne jame, menjajo pokrove jaškov, popravljajo in menjajo poškodovane ograje, postavljajo in odstranjujejo začasno talno signalizacijo, ročno izdelujejo označbe, odstranjujejo tudi dotrajane talne označbe in postavljajo nove.
“Vseh del ponoči ni možno opraviti. Na ljubljanski obvoznici, kjer so bivalna naselja, delo ponoči ni dovoljeno, saj si tudi tamkajšnji prebivalci zaslužijo počitek. Poleg tega nas omejujejo tudi izdana okoljevarstvena soglasja, ki nam omejujejo delo ponoči in med vikendi. In znotraj tega okvirja poskušamo krmariti, kolikor se le da,” je pojasnil Hajdinjak.
Ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da bi bilo ponoči treba urediti ustrezno osvetlitev delovišča, zaradi dodatkov za nočno delo pa bi se povečali tudi stroški dela.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
