Kljub ukinitvi avtocestne policije na slovenskih cestah ostajajo številne policijske patrulje, je povedal notranji minister Boštjan Poklukar. V tem trenutku na avtocestnem križu deluje 11 patrulj, v naslednjem letu pa se bo število patrulj po besedah ministra še povečalo. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek pa pravi, da se zavedajo, da razmere v slovenskem prometu povzročajo škodo tudi v gospodarstvu.
Z začetkom poletnih počitnic ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah, se je na ceste, zlasti tiste proti turističnim središčem, vrnila gneča. Večkilometrski zastoji na slovenskih cestah so v poletnih mesecih stalnica predvsem ob koncih tedna, razmere na cestah in avtocestah pa še dodatno poslabšujejo delovne zapore nekaterih cest in prometne nesreče. Promet se je po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja povečal predvsem v smeri Hrvaške, vstop južnih sosedov v schengensko območje pa se posledično pozna tudi na naših cestah in predvsem transportu.
Bi gnečo zmanjšala dela ponoči?
Kljub ukinitvi avtocestne policije bo ta v prihodnje ostala na slovenskih cestah. Kot je pojasnil notranji minister, je na domačem avtocestnem križu trenutno aktivnih 11 patrulj, v naslednjem letu pa si bo ministrstvo za notranje zadeve prizadevalo za njihovo okrepitev. “Ne delujejo pa samo patrulje prometne policije, ampak tudi patrulje za izravnalne ukrepe, ki se ukvarjajo z migracijo na avtocestah in cestah ter preprečujejo nezakonita ravnanja na avtocestnem križu,” je dodal. Poudaril je še, da bo policija na terenu manj opozarjala in več ukrepala.
“Vsi vemo, da opozarjanje nima enakega učinka kot finančni ukrep,” je med drugim izpostavil. Poleg povečanja policijskih patrulj bodo boljšo pretočnost prometa v prihodnje zagotavljali tudi s stalno prisotnostjo policista v prometnoinformacijskem centru, saj bo to po navedbah pristojnih pripomoglo k boljši koordinaciji in ukrepih ob izrednih prometnih dogodkih. “V prometnoinformacijskem centru imamo tudi občasno policista, ki skrbi za hiter pretok informacij, predvsem pa ob prometnih nesrečah in incidentih na cestah. V naslednjem obdobju želimo postaviti stalno ekipo policistov, saj ravno hitrost informacij in pravilno ukrepanje lahko prepreči večje zastoje in pa hitrejšo obravnavo vseh prometnih nesreč in preusmeritev prometnega toka na obvozne ceste,” je še dejal Poklukar.
A v luči vse pogostejših prometnih kolapsih velja dodati, da gneče in zastojev na slovenskih cestah ne gre pripisati zgolj poletni turistični sezoni, temveč tudi povečanju tovornega prometa, saj tako kot na cestah tudi na železnicah potekajo obnovitvena in gradbena dela. Na vprašanje, ali so na infrastrukturnem ministrstvu razmišljali o tem, da bi naenkrat odprli manj gradbišč na cestah, da promet v več delih države ne bi stal oziroma bi uvedli nočno delo na gradbišču, je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek odgovorila, da bi bilo treba to vprašanje pogledati z vidika prometne ureditve.
Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak pa je na drugi strani povedal, da morajo letno obnoviti vsaj 55 kilometrov avtocest in hitrih cest, obnova vsakega odseka posebej pa bi bila zamudna. Po njegovih besedah se mora določen del avtoceste, ki jo prenavljajo, denimo posušiti in v tem času delavci na tem odseku ne mogli delati ničesar. Več o tem pa v članku z naslovom Gradbišča in zastoji: zakaj stroji ne brnijo tudi ponoči?
O delih na železniški infrastrukturi pa je ministrica Bratušek poudarila, da so gradbena dela osredotočena na železniško progo od Maribora do Kopra, na kateri bodo gradbena dela končana do konca leta 2025, vključno z drugim tirom. “Prepričana sem, da bo situacija na cestah oziroma avtocestah boljša,” je dejala. Infrastrukturna ministrica je sicer priznala, da neznosne razmere v slovenskem prometu povzročajo gospodarstvu in okolju škodo. “Čas je denar in mi se tega zavedamo – tudi z okoljskega vidika. Intenzivno se ukvarjamo z digitalizacijo prometa. Sama sem imenovala tudi delovno skupino za pametno infrastrukturo, kjer bodo vsi deležniki, vključno z zunanjimi strokovnjaki, dali na mizo vse ideje, tudi tiste, ki že obstajajo, da se zadeve izboljšamo. Vendar to ne gre z danes na jutri,” je dodala.
Bratušek se je v nadaljevanju dotaknila tudi proračunskih sredstev. Vlada je namreč v ponedeljek potrdila spremembo proračuna za prihodnje leto in proračun za 2025, v njem pa je manj denarja predvidenih za infrastrukturno ministrstvo. Ali krčenje sredstev pomeni, da kateri od investicijskih projektov v prihodnje ne bo izpeljan? Ministrica je zagotovila, da bodo kljub manjšim finančnim sredstvom investicijski projekti izpeljani. “Edina stvar, ki jo v tem trenutku lahko dam, je zaveza, da se bodo vsi začeti projekti nadaljevali ter bo denar za to zagotovljen. Za vse ostalo pa imamo mesec dni časa, da pripravimo finančne načrte, sledijo naslednja usklajevanja z ministrstvom za finance, konec septembra bo vlada to potrdila. Na ministrstvu za infrastrukturo in vladi pa veliko prioriteto – tako kot letos, ko smo sredstva povečali za več kot 150 milijonov evrov na področju železnic – dajemo predvsem železniški infrastrukturi, ki je bila dolga leta zapostavljena,” je še poudarila Bratušek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje