Evropsko sodišče za človekove pravice je kot nedopustno označilo pritožbo skupine s prvopodpisanim nekdanjim predsednikom programskega sveta RTVS Petrom Gregorčičem. Pritožniki so v njej trdili, da jim je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja dela novele zakona o RTVS odvzelo pravico do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva.
Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) Peter Gregorčič ter avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Ocenila sta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, sta pojasnila konec maja.
Danes pa sta Gregorčič in Avbelj sporočila, da je ESČP pritožbo razglasilo za nedopustno, na to odločitev pa se ni mogoče pritožiti. “Glede odprave začasnega zadržanja je ugotovilo, da očitane zadeve ne kažejo na kršitev pravic in svoboščin, določenih v konvenciji ali njenih protokolih. Sicer pa, da nacionalna pravna sredstva še tako ali tako niso izčrpana, saj ustavno sodišče o pritožbi še vedno meritorno odloča,” sta pojasnila v sporočilu za javnost.
Odločitev ESČP je po njunih navedbah “posebej pomembna, saj pritrjuje, da manjšina štirih ustavnih sodnikov z odpravo začasnega zadržanja ni kršila nobene od v konvenciji in njenih protokolih zapisanih pravic, pa čeprav sedaj pritožniki v zvezi z vtoževano zadevo dejansko in pravno nimajo nobenega pravnega varstva več”. “Njihovo pravovarstveno upravičenje je namreč z uveljavitvijo novega zakona po odločitvi ustavnega sodišča, ki se je zlomilo pod pritiski vladajoče politike, medijev in izbrane civilne družbe, po vsebini ugasnilo. ESČP je potrdilo, da je tako oblastveno ravnanje, zdaj in v prihodnje, v skladu z minimalnimi standardi evropskega pravnega reda,” sta zapisala.
Ob tem sta nanizala tudi več izjav vpletenih in izpostavila vpliv politike na odločitev ustavnega sodišča. Opomnila sta, da bo treba tudi vsebinsko odgovoriti na pravne argumente, ki so zapisani v prvotni pobudi za presojo ustavnosti. “Do sedaj namreč nobeno sodišče, niti ustavno sodišče niti ESČP, ni naslovilo še prav nobenega izmed njih,” sta poudarila. “Noč je torej očitno še zelo mlada, in vsaj dokler sodišča glede argumentov v ustavni pobudi po vsebini molčijo, se bo v Sloveniji še plesalo – po notah vladajoče politike in njenih interesnih skupin,” menita.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje