Po odločitvi ustavnega sodišča, ki je minuli petek odpravilo začasno zadržanje izvrševanja dela novele zakona o RTV Slovenija, sta Peter Gregorčič, vlagatelj pobude za ustavno presojo, sicer zdajšnji predsednik programskega sveta RTVS, in avtor pobude Matej Avbelj vložila pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, saj "da so bila v Sloveniji izčrpana vsa pravna sredstva".
Ustavno sodišče je v petek odpravilo začasno zadržanje izvrševanja dela novele zakona o RTV Slovenija. Za ta sklep so glasovali štirje sodniki, eden pa je bil proti.
Na odločitev ustavnega sodišča sta se odzvala vlagatelj pobude za ustavno presojo, sicer zdajšnji predsednik programskega sveta RTVS, Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj. Zjutraj sta sporočila, da sta pripravila pritožbo in jo poslala na Evropsko sodišče za človekove pravice, saj da so bila v Sloveniji izčrpana “vsa razpoložljiva pravna sredstva”, piše v izjavi, pod katero sta podpisana.
“V pritožbi zatrjujemo kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 6. člena konvencije. Kršitve konvencije utemeljujemo z dejstvom, da je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja pobudnikom odvzelo edino pravno sredstvo, katerega integralni del je, skladno z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, začasno zadržanje izpodbijanega predpisa. Zatrjujemo tudi, da je ustavno sodišče s tem sklepom zaščitilo državno oblast proti posameznikom, kar je v grobem nasprotju s samim jedrom ideje varovanja človekovih pravic. Bistvo delitve oblasti je namreč v tem, da se posameznik ščiti pred zlorabami oblasti, ne pa da oblast enotno deluje proti posamezniku,” je navedeno.
Po njunih navedbah odprava začasnega zadržanja predstavlja “nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru, saj je sodišče zadržanje odpravilo, brez da bi kakorkoli zaščitilo pravni položaj pobudnikov”. V nadaljevanju piše, da jim je bila odvzeta pravica do izjavljanja, “ki je del pravice do poštenega sojenja. Čeprav smo od sodišča izrecno zahtevali, da nam v primeru odpoklica zadržanja omogoči, da se o spremenjenih okoliščinah izjavimo, sodišče te zahteve ni navedlo niti v povzetku navedb strank v postopku. Zahtevo je preprosto spregledalo.” Po njunih navedbah je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja zaščitilo zakonodajalca, torej državo, proti posameznikom, “ki so skladno s pravom človekovih pravic lahko edini nosilci človekovih pravic. Tako stališče odpira pomembno vprašanje, ali so človekove pravice v Sloveniji še učinkovito (za)varovane”.
V nadaljevanju sta se Avbelj in Gregorčič dotaknila sej ustavnih sodnikov. “V obrazložitvi svojega sklepa je ustavno sodišče sporočilo, da je doslej zadevo obravnavalo na desetih nejavnih sejah, pri čemer je obravnavalo tudi več različnih osnutkov vsebinskih odločitev o zadevi, ki so bili oblikovani v različnih smereh, vendar kljub prizadevanjem nobena vsebinska odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov.”
Po njunih navedbah je ustavno sodišče “odkrito priznalo, da je prišlo v položaj, ‘ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev v obravnavani zadevi. Presodilo je, da ‘ni mogoče izključiti niti, da bi se takšno stanje spremenilo šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov ustavnega sodišča’. Ker je v svojem sklepu zavzelo jasno stališče, da ‘sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva,’ to nedvomno pomeni, da so z izdajo tega sklepa v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva,” je še zapisano.
Odločitev ustavnega sodišča naj bi bila danes objavljena v uradnem listu, po objavi se mora svet konstituirati v sedmih dneh. Pričakovati je torej mogoče, da bo generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough sejo novega sveta sklical še ta teden. Novela pa določa, da svet RTVS najpozneje v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave.
Po odločitvi ustavnega sodišča so danes odpovedali štiri že sklicane junijske seje parlamentarne mandatno-volilne komisije (MVK). Na sejah naj bi namreč obravnavali predloge sklepov o razrešitvi devetih članov programskega sveta RTVS. Predlogi sklepov so predvideli razrešitev in prenehanje mandatov devetih članov programskega sveta RTVS, in sicer Slavka Kmetiča, Alojzija Bogataja, Leona Oblaka, Ivana Štuheca, Žige Kušarja, Alenke Gotar, Andreja Prebila, Jelke Stergel in Roka Hodeja. Programski svet sicer šteje 29 članov.
Iz obrazložitve predlogov izhaja očitek omenjenim svetnikom, da so glasovali za nezakonit sklep o imenovanju generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha januarja 2021 in nato njegovo ponovno imenovanje marca 2022. Nanje leti tudi očitek opustitve dolžnosti za odpravo nezakonitosti pri razrešitvi direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak, saj niso glasovali ali predlagali nobenega ukrepa za odpravo nezakonitosti.
Predloge sklepov naj bi MVK obravnavala na štirih junijskih sejah, a so jih odpovedali po odločitvi ustavnega sodišča. To je namreč v petek sporočilo, da v aktualni sestavi ni zmožno priti do vsebinske odločitve glede skladnosti novele zakona o RTVS z ustavo. Ker se odločitev torej odmika v nedoločljivo prihodnost, je sklenilo, da preneha veljati sklep o začasnem zadržanju dela novele. Ta je onemogočal konstituiranje novih upravljavskih organov, obenem pa so javni radio in televizijo vodili vršilci dolžnosti direktorjev.
Grah Whatmough, ki je bil eden od pobudnikov ustavne presoje novele, je že sporočil, da bo sejo novega sveta zavoda sklical v roku, kot mu ga je postavilo ustavno sodišče. Vir: STA
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje