Menu Item
Poslanec SDS Branko Grims je tik pred sejo sejo preiskovalne komisije, ki bo preiskovala domnevno politično vmešavanje v delo policije in drugih institucij, tudi urada za preprečevanje pranja denarja, dejal, da je politično vmešavanje v delo policije bilo, ker sta to že pred časom povedala nekdanja ministrica Tatjana Bobnar in tedanji v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Premier Golob naj zato, pravi Grims, tudi odstopi. Na vprašanje o sobotnih medijskih razkritjih enega najbolj obsežnih brskanj po bančnih računih v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki se je zgodilo v času tretje Janševe vlade, pa je Grims dejal le, da to še ni dokazano. Predsednik preiskovalne komisije, poslanec Svobode Miha Lamut, je medtem potrdil, da se bo preiskovalna komisija ukvarjala tudi s primerom brskanja po bančnih računih in dodal: "Več pa jutri."
Pred začetkom preiskovalne komisije, ki bo ugotavljala morebitno politično odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih institucij, tudi urada za preprečevanje pranja denarja , je poslanec SDS in član komisije Branko Grims dejal, da še nobena preiskovalka ni imela tako lahkega dela.
Politično vmešavanje v delo policije je namreč bilo in to je tudi dokumentirano, je dejal Grims in prebral izseke iz pisem nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v.g. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, v katerih sta poročala o dogajanju, ki sta doživela kot pritisk na policijo.
Bobnar je politični pritisk na delo policije prepoznala v zavrnitvi njenega predloga, da naj vlada Lindava imenuje v polni mandat, kar pa se ni zgodilo, kar naj ne bi izpolnil pričakovanj o “očiščenju policije.”
Grims je spomnil, da je Bobnar in Lindav takrat dejala, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. “Depolitizacija policije ni mogoča z istimi pristopi, kot so bili prej. Politizacija ne pomeni, da so v policiji osebe, ki imajo določena politična stališča, ampak da obstajajo strukturni pogoji za to, da se policija lahko ukloni oblasti oziroma da jo oblast lahko zlorabi za svoje politične namene,” je med drugim nekdanjo notranjo ministrico citiral Grims.
Prebral je tudi del poročila Boštjana Lindava, v katerem je Lindav med drugim omenjal ‘sugestijo’ premierja, naj se na čelu NPU vrne Darko Muženič. Kot pravi Grims, je odgovor na vprašanja, ki si jih postavlja preiskovalna komisija, preprost. “Do političnih pritiskov je prihajalo. Do velikih, nedopustnih, grobih, očitno protizakonitih in torej protiustavnih pritiskov na delo policije je prihajalo s strani politike, ki jo predstavlja Golob in njegova vlada. Ta bi morala za to odgovarjati,” je rekel.
Grims je nato šel še naprej in citiral del današnje izjave premierja Goloba, s katero se je predsednik vlade ostro odzval na sobotno medijsko razkritje, da je kratka anonimka konec leta 2021 v času tretje vlade Janeza Janše sprožila eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, in kot nakazujejo dokazi N1, najbrž tudi eno večjih zlorab državne institucije pri nas.
Grims je ob tem citiral naslednji del sicer nekoliko daljše Golobove izjave: “Kakršnokoli podrejanje institucij za doseganje političnih ciljev ter obračunavanje s političnimi nasprotniki, mediji in civilno družbo je nedopustno, moralno zavržno in morebitno kaznivo dejanje. Takšni politiki in posameznikom moramo kot družba odločno reči ne.” Grims je dejal, da se s tem strinja, a da to glede na izjave Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava velja za Goloba, ki naj zaradi političnih pritiskov na policijo nemudoma odstopi.
Na novinarsko vprašanje, ali ta izjava, če jo štejejo kot splošno, velja tudi za SDS v luči medijskih razkritij o najobsežnejšem brskanju po bančnih računih v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki se je zgodilo v času tretje Janševe vlade, pa je Grims dejal le, da to ni še nič dokazano.
Policija in tožilstvo preiskujeta, kako je Žugelj sprožil eno najbolj obsežnih in daleč največjih preiskav v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, in ali je pri tem kršil zakon, zlorabil svoj položaj in pomembno državno institucijo, ki jo je vodil.
Da se bo tudi s primerom obsežnega prečesavanja bančnih računov preiskovalna komisija, katere član je v imenu SDS Grims, vodi pa jo poslanec Svobode Miha Lamut, ukvarjala, je Lamut potrdil. Grimsovih navedb ni komentiral, ker jih pol ure pred začetkom seje preiskovalne komisije ni imel časa poslušati. Pravi pa, da se je komisija že dogovorila, kaj bodo prva preiskovalna dejanja, določili pa so tudi prve priče. Več pa bo pojasnil jutri, je še dejal Lamut.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje