Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar bo premierju Robertu Golobu danes poslala dve poročili o domnevnem vpletanju vladajoče politike v policijo: svoje in poročilo, ki ga je predsednik vlade zahteval od vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije. Boštjan Lindav bo namreč svoje poročilo posredoval ministrici Bobnar, saj zakonodaja določa, da lahko poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije zahteva notranji minister. Kdaj gre za vpletanje politike v delo policije, smo povprašali strokovnjaka za policijsko dejavnost dr. Miroslava Žaberla ter kriminologa in penologa dr. Dragana Petrovca.
Danes se izteče rok, ki ga je premier Robert Golob postavil vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjanu Lindavu, da mu pojasni, kdo in kdaj je v času mandata sedanje vlade izvajal politični pritisk nanj osebno ali na policijo in njene predstavnike. Kot so v ponedeljek sporočili iz Golobovega kabineta, je “predsednik vlade v. d. generalnega direktorja policije zaprosil tudi za pojasnila, ali je kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev in drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, oziroma vplivati nanje”.
Nekateri naši sogovorniki, ki dobro poznajo delo notranjega ministrstva in policije, ocenjujejo kot nenavadno, da se je premier obrnil neposredno na vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in da ni omenjenih podatkov zahteval preko notranje ministrice Tatjane Bobnar. V takšni Golobovi potezi prepoznavajo sporočilo, da premier ne verjame ministrici Bobnar, ki je v zadnjih dneh poudarjala, da se skušajo vladajoči vmešavati v delo policije.
Po navedbah nekaterih naših virov pa naj bi premier na ponedeljkovem sestanku z notranjo ministrico, na katerem naj bi sicer govorila “eden mimo drugega”, poročilo o morebitnih pritiskih politike na policijo zahteval tudi od nje, javnost pa je obvestil zgolj o zahtevi Lindavu. Te navedbe potrjuje tudi odgovor MNZ na naše vprašanje, kako se bo vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije odzval na premierjevo zahtevo po pojasnilu. Kot so nam povedali, bo Lindav poročilo dostavil ministrici kot predstojnici, ta pa bo tako njegovo kot svoje poročilo danes poslala predsedniku vlade.
To, da bo Lindav svoje poročilo dostavil ministrici in ne premierju, pojasnjujejo z določilom zakona o organiziranosti in delu v policiji. Po 13. členu tega zakona lahko namreč poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije zahteva minister za notranje zadeve. “Generalni direktor policije mora ministru redno in na njegovo zahtevo poročati o delu policije in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja policije,” še lahko preberemo v omenjenem členu.
Odgovora na vprašanja, ali bodo v poročilih prvega moža policije in notranje ministrice navedene osebe, ki naj bi po njuni oceni izvajale politični pritisk na policijo, in morda tudi primeri poskusov vplivanja na konkretne postopke, na MNZ nismo dobili.
Nekatere strokovnjake smo povprašali, kdaj gre po njihovi oceni za vpletanje politike v delo policije. Je kot tovrstno vpletanje mogoče oceniti odločitev premierja Roberta Goloba, da izbranec ministrice Bobnar Boštjan Lindav ne dobi polnega mandata generalnega direktorja policije in ga je torej vlada ponovno imenovala le za vršilca dolžnosti?
Strokovnjak za policijsko dejavnost in varnostne vede dr. Miroslav Žaberl ocenjuje, da ne, saj da ni šlo za “neposredno vpletanje v operativno samostojnost policije”. Po njegovih navedbah je namreč po veljavni zakonodaji v pristojnosti vlade, da odloča o imenovanju in razrešitvi generalnega direktorja policije. Je pa zanj problematično, da je šef policije izenačen z uradniki na položaju, ki jih imenuje ali razrešuje vlada in jih lahko vsakokratni novi minister v enem letu po nastopu funkcije brez krivde odslovi s položaja. “Šef policije vodi organ, ki mora imeti operativno samostojnost in bi zanj moral veljati poseben postopek imenovanja in razrešitve, na katerega politika ne bi smela imeti vpliva,” poudarja Žaberl.
Kriminolog in penolog dr. Dragan Petrovec se strinja z navedbami notranje ministrice Tatjane Bobnar, da se mora politika ustaviti pred vrati generalnega direktorja policije. Po njegovem mnenju je v ozadju spora med ministrico in premierjem še kaj več, kot je znano javnosti. “Kdo bi rad bil minister, kdo bi si želel postati šef policije, ali je morda vpleten Damir Črnčec in vleče niti v ozadju … tega ne vemo in to so zgolj namigovanja, ki prihajajo na dan v zadnjih dneh,” je dejal Petrovec.
Ob tem je poudaril, da bi bilo kakršnokoli politično vmešavanje sedanjih vladajočih v delo policije za premierja Goloba in politični kapital, ki ga ima, izjemno škodljivo. “Golob je šel v politiko z obljubo o transparentnosti in političnem nevmešavanju,” je dodal Petrovec.
Zahteva Goloba, da policijo “očistijo” kadrov, ki so v preteklem mandatu zvesto služili takratni oblasti, se zdi Miroslavu Žaberlu povsem legitimna. To je sedanja vladajoča politična opcija napovedala že, ko je prihajala na oblast, je spomnil. “Policija je po naročilih prejšnje vlade oziroma notranjega ministra Aleša Hojsa počela marsikaj dvomljivega. Določeni policijski vodje, med njimi tudi dolgoletni policijski kadri, so bili do prejšnje politične oblasti veliko preveč servilni in so slepo ubogali navodila in usmeritve, ki pa niso bile vedno skladne z zakonodajo,” je za N1 ocenil Žaberl. Po njegovih navedbah bi bilo treba ugotoviti odgovornost tistih, ki so prestopili mejo zakonitosti, in se jim “zahvaliti za sodelovanje”. To pa je treba storiti v skladu z delovnopravno zakonodajo, je dodal Žaberl.
V krogih Roberta Goloba težnjo po zamenjavi kadrov, ki naj bi bili v prejšnjem mandatu blizu takratnega šefa policije Antona Olaja in ministra Aleša Hojsa, pojasnjujejo (tudi) s tem, da ti iz policije nosijo zaupne informacije. Po navedbah Dragana Petrovca bi morali, če bi se potrdili namigi o odtekanju informacij, znotraj policije oziroma notranjega ministrstva sprožiti notranji nadzor. Kot pravi, si je sicer težko predstavljati, da iz dveh tako razvejanih institucij informacije ne bi odtekale, vprašanje pa je, kako pomembne in varovane so. Ob tem je spomnil, da se pojavljajo tudi nekatere domneve, da želi do nekaterih policijskih informacij priti Golob.
Ministrica s policijsko preteklostjo
Ob izbiri Tatjane Bobnar se je pojavilo vprašanje, ali je dobro, da vodenje notranjega ministrstva prevzame oseba, ki prihaja iz policijskih vrst. Po navedbah Miroslava Žaberla so ocene o tem različne. Sam vidi Bobnar kot strokovnjakinjo na področju policije in notranjih zadev, ki razume medsebojne odnose in se zna tudi ustrezno odzvati, kar je v določenih pogledih prednost za ministrstvo.
Dragan Petrovec delo Tatjane Bobnar na čelu notranjega ministrstva ocenjuje kot dobro. Pri tem izpostavlja obsežno poročilo notranjega ministrstva o delu in pooblastilih policije v času protestov, s čimer so bili po njegovi oceni postavljeni dobri temelji za prevetritev policijskih vrst.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje