Menu ItemNajvečja opozicijska stranka SDS je v skladu z napovedmi v državni zbor vložila pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, ki določa dodatek k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Za začetek referendumskih postopkov so morali v SDS zbrati 2.500 podpisov volilcev. Kot je dejal njihov poslanec Andrej Hoivik, so jih v slabih sedmih dneh zbrali več kot 8.700, prihodnji teden pa pričakujejo začetek 35-dnevnega roka za zbiranje 40.000 podpisov, ki so potrebni za razpis referenduma. V največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda so referendumsko pobudo SDS označili kot nov populističen napad na slovenske umetnike in kulturo. Ob tem so dodali, da bodo stroški referenduma višji od nekajletnih izplačil za omenjene dodatke.
Kot smo napovedali na N1, so predstavniki največje opozicijske stranke SDS pod vodstvom Janeza Janše v državni zbor danes vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Za začetek referendumskih postopkov so morali zbrati 2.500 podpisov volilcev. Kot je povedal njihov poslanec Andrej Hoivik, so jih v slabih sedmih dneh zbrali več kot 8.700.
“Državljani bodo na referendumu odločali o tem, ali želijo živeti v državi, v kateri aktualna vlada Roberta Goloba upokojencem z najnižjimi pokojninami v letu 2025 namenja pet evrov dodatka, hkrati pa bo ista vlada nagrajevala kulturno elito, ki že ob nagradi Prešernovega sklada prejme denarne nagrade v višini od 10.000 do 30.000 evrov,” je povedal Hoivik.
Vladi oziroma ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko iz vrst Levice je očital, da je s tem zakonom pohitela, da bi bil sprejet pred novo pokojninsko reformo. “Slogan Levice Blaginja za vse, ne le za peščico, je naravnost tragikomičen. Ravno s tem zakonom se utrjuje prepričanje, da Levica nekaj zapiše, potem pa uzakonja nekaj diametralno nasprotnega. Gre za dodatke za peščico, hkrati pa 99,99 odstotka upokojencev ne bo prejelo nič oziroma zelo malo,” je dejal poslanec SDS.
Žibrat: SDS znova populistično napada slovenske umetnike
Vložene podpise za začetek referendumskih postopkov morajo zdaj preveriti strokovne službe v parlamentu, nato pa je na potezi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki mora razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov volilcev za razpis referenduma. V SDS po besedah Hoivika pričakujejo, da bodo z zbiranjem podpisov začeli prihodnji teden in da bo referendum maja.
“Ko bomo zbrali te podpise, bomo tudi aktivno sodelovali v kampanji. Državljanke in državljane bomo spraševali, ali so za to, da se sprejme zakon o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti, medtem ko vlada dviguje obvezen RTV-prispevek in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za katerega je govorila, da ga je ukinila, hkrati pa z junijem uvaja nov davek za dolgotrajno oskrbo in grozi z novim nepremičninskim davkom,” je poudaril Hoivik.
V Gibanju Svoboda so referendumsko pobudo SDS komentirali z besedami, da Janševa stranka znova populistično napada slovenske umetnike ter da ne razume državotvornega pomena kulture. “Ne razumemo, zakaj so proti spremembi zakona, ki velja še iz časov Jugoslavije. Gre zgolj za to, da bodo o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti namesto vlade odločale strokovne komisije, ki bodo za to imele tudi jasne kriterije,” je dejala poslanka Svobode Sara Žibrat.
Kot je poudarila, v Sloveniji že poznamo dodatke k pokojninam za izjemne dosežke na področju kulture in prav je, da jih tudi ohranimo. “Stroški referenduma bodo dejansko višji od nekajletnih izplačil teh dodatkov za izjemne umetnike, ki so promotorji slovenske kulture in jezika v tujini,” je povedala Žibrat in dodala, da so tarča SDS levi umetniki, kot je pesnica Svetlana Makarovič. O tem, ali bodo referendum poskušali zaustaviti, pa se v Svobodi po njenih besedah še niso pogovarjali.
Na vložitev podpisov za začetek referendumskih postopkov se je po delovnem posvetu o prihodnosti slovenskega športa na kratko odzval tudi finančni minister in podpredsednik Svobode Klemen Boštjančič. Kot je dejal, gre za vprašanje, ki “nima kaj delati na referendumu”, verjame pa tudi, da gre pri potezi SDS predvsem za iskanje pozornosti in nabiranje poceni političnih točk.
Hoivik: Koalicija tukaj zavaja s številkami
Hoivik je na drugi strani koaliciji očital, da pri primerjavi višine izplačanih dodatkov in stroškov referenduma zavaja s številkami. Kot je dejal, bi za izplačilo omenjenih dodatkov iz državnega proračuna samo letos namenili 180.000 evrov. “Sliši se malo, ampak če je povprečna doba upokojenca minimalno 15 let, to pomeni, da govorimo o treh ali štirih milijonih, hkrati pa bomo vsako leto imeli nove prejemnike teh dodatkov. V roku dveh let tako pridemo na več kot pet milijonov proračunskih izdatkov, če govorimo o pokojninah, ki se izplačujejo 15 ali 20 let,” je poudaril Hoivik. Strošek izvedbe enega referenduma znaša od pet do šest milijonov evrov.
Na vprašanje, zakaj so se odločili za referendum, pa je odgovoril, da jih je k temu spodbudila Žibrat. Ta je na seji odbora za kulturo konec novembra dejala, da imajo v SDS v primeru zavrnitve posvetovalnega referenduma možnost, da vloži še pobudo za naknadni zakonodajni referendum. “To je predlagala podpredsednica Gibanja Svoboda in predsednica odbora za kulturo. Sledimo njeni volji in seveda tudi volji državljank in državljanov, zato smo se odločili za zbiranje podpisov,” je dejal Hoivik.
SDS je sprejem zakona naprej poskušala zaustaviti s predlogom za posvetovalni referendum, a pri tem ni bila uspešna. Nato je veto na zakon vložil državni svet, ko je bil prejšnji teden zakon v državnem zboru ponovno potrjen, pa je SDS začela zbirati podpise pod pobudo za zakonodajni referendum. Da bi o zakonu morali odločati na referendumu, menijo tudi v NSi, ki se bo po besedah poslanca Janeza Žaklja aktivno vključila v referendumsko kampanjo.
Rusjan: To je svojevrsten cinizem
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan pa je dejal, da se je SDS pred kulturnim praznikom odločila za “nenavadno voščilo”. “Da se neka stranka odloči na takšen način napasti najbolj vrhunske umetnike v državi, je svojevrsten cinizem. Kar se tiče smotrnosti samega referenduma, pa bi njegovi stroški po naših ocenah zadostovali za 70 let teh dodatkov,” je poudaril državni sekretar.
Po njegovih besedah nov zakon ne prinaša ničesar novega, določa pa kriterije in merila za upravičence do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. “Če bo referendum uspel, bo v veljavi ostal stari zakon iz leta 1974, ki omogoča, da se izjemne pokojnine lahko podeljuje arbitrarno. Te pokojnine je podeljevala tudi prejšnja vlada pod vodstvom SDS na predlog ministra Vaska Simonitija,” je dejal Rusjan ter pozval SDS, naj še enkrat premisli in umakne referendumsko pobudo.
Na vprašanje, koliko upravičencev do dodatkov bo po novem zakonu, pa je odgovoril, da imajo na ministrstvu trenutno 27 vlog. Nekatere od njih so bile vložene tudi pred desetimi leti, zato bo treba po njegovih besedah pregledati, ali so ti posamezniki upravičeni do dodatkov. Na ministrstvu za kulturo sicer pričakujejo, da bi dodatki za predvidene štiri nove upravičence na leto znesli dobrih 63.000 evrov.
Na potezo SDS so se kritično odzvali tudi v stranki Levica. Kot so zapisali, je sklic referenduma “najnovejši primer popolne hinavščine SDS, ki ima volilce za bedake brez spomina”. “Ko gre za pokojnine, naj bo SDS raje tiho in naj se opraviči generacijam slovenskih upokojencev, ki so jih oškodovali. Ta referendum je navadno podcenjevanje zdrave pameti državljanov in volilcev, predvsem pa upokojencev,” so poudarili v najmanjši vladni stranki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje