Menu Item
Predlog zakona o zavodu za zdravstveno zavarovanje je ključni izmed prvih dveh reformnih zakonov, N1 pa je pridobil njegovo besedilo. Odziv sindikatov na predlog bo po naših neuradnih informacijah kritičen, nezadovoljstvo je zaznati tudi v koaliciji.
Prvi odzivi na vladni predlog zakona o zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kažejo, da bo poskus sprememb upravljanja zavoda še naprej povzročal trenja.
Najprej so se v koaliciji 9. marca negativno odzvali na prvi osnutek izhodišč, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, nato pa je ministrstvo začelo večtedenska usklajevanja s strateškim svetom za zdravstvo, nad katerim bdi predsednik vlade Robert Golob in ga vodi Erik Brecelj.
Strateški svet je imel številne pripombe in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zagrozil z odstopom, če se jim ne bo uspelo uskladiti. Kot je poudaril, jih koalicijska časovnica zdravstvene reforme, v kateri je prvi korak prav strukturna sprememba ZZZS, zavezuje, da predlog pripravijo čim prej.
Na zadnji seji prejšnji četrtek je svet nagovoril premier in sporočil naj bi, da bo predlog zakona o ZZZS sledil stališčem sveta. “Bili smo navdušeni,” je dejal Brecelj.
Po naših neuradnih informacijah pa številni člani sveta s predlogom niso zadovoljni. “V enem stavku: to je popoln odvzem avtonomnosti zavodu in njegova politizacija,” nam je neuradno dejal eden od njih.
Nezadovoljstvo med sindikati in v koaliciji
Predlog je ministrstvo za zdravje v petek poslalo socialnim partnerjem. Danes imajo še čas, da pošljejo pripombe, v torek pa se bodo o njem z vlado pogovarjali na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta.
Po naših neuradnih informacijah bodo do njega kritični tudi predstavniki sindikatov. V predlogu naj bi jih zmotilo več določb, a celovitih stališč še niso oblikovali.
V neuradnih pogovorih so nam tudi nekateri predstavniki koalicije povedali, da zakona ne bodo podprli, če ne bo marsikaj popravljeno in dopolnjeno.
Zakon bi začel veljati 1. septembra
Po predlogu, ki smo ga na N1 dobili neuradno, bi zakon začel veljati prvega septembra. Isti dan bi vlada zamenjala poslovodstvo zavoda.
Funkcijo generalne direktorice bi zakon ukinil, njene pristojnosti bi prevzela tričlanska uprava. Sprva bi vlada za največ eno leto imenovala vršilce dolžnosti članov uprave.
Sedanja generalna direktorica Tatjana Mlakar bi postala v. d. članice uprave, pristojna za obvezno zdravstveno zavarovanje. Poleg nje pa bi vlada imenovala še v. d. predsednika uprave in v. d. člana uprave, pristojnega za dolgotrajno oskrbo.
Po mnenju nekaterih ta predlog potrjuje sum, da se je ministrstvo priprave zakona o ZZZS lotilo predvsem zato, ker želi zamenjati vodstvo zavoda. Te pomisleke je imelo več članov strateškega sveta ter zunanjih opazovalcev.
Že več mesecev je znano, da predstavniki vlade in Tatjana Mlakar drug o drugem nimajo najboljšega mnenja. Vendar je vlada po sedanji zakonodaji ne more zamenjati.
“Povsem jasno je, da je primarni namen tega zakona politična menjava vodstva zavoda,” je dejal nekdanji dolgoletni direktor ZZZS in nekdanji minister za zdravje Samo Fakin, “to ne bo rešilo nobenega problema v zdravstvu, očitno minister samo odvrača pozornost od njih. Čakalne dobe se daljšajo, ukrepi ministrstva niso učinkoviti, z organizacijo dela pa se sploh ne ukvarjajo. Ta zakon bo povzročil samo zmedo in je dokaz, da je minister popolnoma nesposoben. Čas je, da odstopi.”
Zmanjšanje skupščine, ukinitev upravnega odbora
Predlog zakona ima sicer 55 členov. Zavodu na primer narekuje, naj aktivneje kupuje zdravstvene storitve od bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarjev, ter aktivneje nadzira izvajanje storitev. Poleg tega našteva podatke o pacientih, ki naj jih zavod zbira.
Natančno predlog določa tudi strukturo upravljanja zavoda. Zdaj ga poleg generalne direktorice upravljata še skupščina, ki bi jo ministrstvo zmanjšalo, in upravni odbor, ki ga ne bi bilo več.
Obstaja širok konsenz, da je sedanja 45-članska skupščina – sestavlja jo 20 predstavnikov delodajalcev ter 25 predstavnikov zavarovancev – prevelika. Neuspešno sta jo na primer poskušali zmanjšati tako vlada Mira Cerarja kot vlada Janeza Janše.
Po novem bi bila skupščina samo 11-članska, v njej pa bi bilo 6 predstavnikov zavarovancev, po dva predstavnika delodajalcev in vlade ter predstavnik zaposlenih na ZZZS.
Člani uprave s soglasjem vlade
Skupščina bi na podlagi javnega razpisa izbrala predsednika uprave s polnim mandatom. Če z izbranim imenom vlada ne bi soglašala, bi morala skupščina ponavljati javni razpis.
Predsednik uprave bi nato predlagal imena drugih dveh članov uprave, eden od njiju bi bil pristojen za obvezno zdravstveno zavarovanje, drugi za dolgotrajno oskrbo. Tudi onadva bi za imenovanje potrebovala soglasje vlade.
Zdaj generalnega direktorja izbere upravni odbor, imenovan pa je s soglasjem državnega zbora. Postopki imenovanja pogosto trajajo več mesecev.
Minister bi sprejemal odločitve v pristojnosti zavoda
Z zakonom pa si Bešič Loredan želi podeliti tudi pristojnost, da sam sprejema odločitve, ki so sicer po zakonodaji v pristojnosti skupščine ali uprave zavoda. Minister za zdravje bi namreč dobil možnost, da zavodu predlaga, kakšne akte naj sprejme, če ga na zavodu ne bi upoštevali, pa bi lahko tak akt sprejel minister sam.
Tatjana Mlakar sicer zadnjih nekaj mesecev pogosto poudarja, da je vlada že do zdaj prevzela veliko zavodovih pristojnosti. “Sistem postaja vse bolj etatistično voden od države brez jasne pristojnosti akterjev,” je na primer dejala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje