Ministrstvo za zdravje je pripravilo izhodišča za spremembe zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki upravlja javni denar za zdravstvo. Med načrtovanimi spremembami je po naših informacijah tudi uvedba novega načina upravljanja zavoda. V koaliciji predlagani spremembi vodenja ZZZS niso naklonjeni, nekateri so jo označili celo kot poskus "podržavljanja" zdravstvene blagajne.
Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi minister Danijel Bešič Loredan, je pripravilo izhodišča za spremembo zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Izhodišča, ki jih je danes obravnavala delovna skupina koalicijskih poslancev, med drugim predvidevajo novo strukturo upravljanja zavoda, so nam povedali viri, ki ne želijo biti imenovani.
Zavod za zdravstveno zavarovanje trenutno obvladuje civilna družba, predvsem pa predstavniki tistih, ki plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje, torej delavske in delodajalske organizacije. ZZZS upravlja skupščina, v kateri je 45 članov, njegov izvršilni organ je 11-članski upravni odbor, generalna direktorica pa je poslovodja zavoda. Po sedanjih pravilih skupščina imenuje upravni odbor, ta pa izbere generalno direktorico, a morata izbiro potrditi še skupščina in državni zbor.
Po naših neuradnih informacijah izhodišča ministrstva za zdravje napovedujejo ukinitev skupščine, kot je oblikovana sedaj, vlogo skupščine pa naj bi prevzel kar državni zbor. Nastal naj bi nov šestčlanski nadzorni odbor, po nekaterih informacijah bi ga imenoval državni zbor, po drugih pa vlada. V nadzornem odboru naj bi bili predstavnik ministrstva za zdravje, predstavnik finančnega ministrstva, štiri člane pa naj bi imenovali na predlog Ekonomsko-socialnega sveta. ZZZS ne bi več imel generalnega direktorja, temveč bi izvršilne in poslovodne naloge opravljal upravni odbor. Ta bi štel pet članov, na njegovem čelu pa bi bil predsednik uprave.
V koaliciji ni navdušenja
Prvi neuradni odzivi v koalicijskih vrstah so precej negativni. Slišati je mogoče celo pripombe, da gre za “podržavljanje” zdravstvene blagajne. Tako se je po naših informacijah tudi na današnji seji delovne skupine koalicijskih poslancev pokazalo, da volje za takšno spremembo ureditve ZZZS ni. V SD in Levici naj bi predlogu nasprotovali, nenaklonjeni pa naj bi mu bili tudi predstavniki Gibanja Svoboda. Tako se bodo v prihodnje pogovarjali o alternativnih predlogih.
Poleg izhodišč za spremembo ZZZS je Bešič Loredan pripravil tudi osnutek zakona o digitalizaciji zdravstva. Z njim so v koaliciji v glavnem zadovoljni, imajo le nekaj manjših pripomb. Ministrstvo za zdravje je ta zakon okvirno predstavilo javnosti na februarski seji skupščine ZZZS.
Danes je bilo sicer predvideno, da se bo o predlogih Bešiča Loredana pogovarjal tudi strateški svet za zdravstvo, a je seja zaradi bolezni ministra za zdravje odpadla. Kot je znano, nad tem svetom bdi predsednik vlade Robert Golob, vodi pa ga Erik Brecelj.
Spremembe ZZZS je načrtovalo več prejšnjih vlad, a je struktura upravljanja vseeno enaka že od ustanovitve ZZZS leta 1992. Sedanja koalicija pa je nakazala, da je pri svoji nameri bolj resna kot njene predhodnice. Golob je namreč sporočil, da je stanje v zdravstvu zelo slabo in da je največji problem prav ZZZS.
Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je vse očitke večkrat zanikala in pri tem navedla tudi nekaj pikrih komentarjev o delu vlade oziroma ministrstva za zdravje. Nekateri pa so se na Golobovo stališče odzvali zelo ostro in so vladi očitali, da jo zanima samo velik obseg denarja, ki ga upravlja ZZZS. Letos naj bi imel zavod 4,3 milijarde evrov odhodkov.
Bešič Loredan je večkrat povedal, da želi “slovenski” ZZZS spremeniti po vzoru estonske zdravstvene blagajne. Pri tem je omenjal predvsem naloge in način delovanja, ZZZS naj bi torej po njegovem postal bolj aktiven kupec zdravstvenih storitev in naj bi transparentneje objavljal podatke, kako delujejo bolnišnice in zdravstveni domovi.
Tatjana Mlakar je pozdravila napoved večjih pristojnosti ZZZS pri nakupu storitev, saj se sami za to zavzemajo že več let. Zavrnila pa je namige, da zdaj delujejo netransparentno, saj je na njihovih spletnih straneh dostopnih zelo veliko podatkov.
Minister ni nikoli odgovoril na vprašanje, ali želi posnemati tudi strukturo upravljanja estonske zdravstvene blagajne. Estonska vlada ima nanjo veliko večji vpliv kot slovenska vlada na ZZZS. V petčlanskem nadzornem svetu estonske zdravstvene blagajne namreč sedita minister za zdravje in minister za finance.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje