Predstavniki ministrstva za zdravje so predstavili stanje investicij v slovenskem zdravstvu. Trenutno teče več kot 50 projektov, zakon pa predvideva sredstva za UKC Ljubljana in Maribor, splošne in specialne bolnišnice, porodnišnice in specialne zavode.
Predstavniki ministrstva za zdravje so članom odbora DZ za zdravstvo na nujni seji na zahtevo NSi v petek predstavili stanje investicij v slovenskem zdravstvu. Trenutno po besedah direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleša Šabedra teče več kot 50 projektov, zakon pa predvideva sredstva za UKC Ljubljana in Maribor, splošne in specialne bolnišnice, porodnišnice in specialne zavode.
Šabeder je predstavil stanje investicij, ki jih na ministrstvu izvajajo na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031, sprejetega leta 2021. Projekti so oz. bodo financirani iz proračuna, kohezijskih sredstev iz obdobja 2014-2020, ki jih bo mogoče črpati le še letos, načrta za okrevanje in odpornost, kjer bo sredstva mogoče črpati do konca leta 2026, ter iz nove kohezijske perspektive, kjer bodo sredstva na voljo do konca 2029.
Med drugim je pojasnil, da so s kohezijskimi sredstvi iz obdobja 2014-2020 financirali 10 projektov. Dva sta že zaključena, in sicer energetska sanacija splošnih bolnišnic v Celju in Trbovljah, za ostale je predvideno, da se zaključijo do konca leta.
Zamude v UKC Ljubljana in UKC Maribor
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana po besedah poslanke NSi Ive Dimic prihaja do zamud pri energetski sanaciji sedmih stavb, kjer je projekt začasno zaustavljen, črpanje evropskih sredstev pa ne bo mogoče, pri izgradnji infekcijske klinike in ureditvi stavbe Zavoda za varstvo pri delu (ZVD).
Projekt sanacije sedmih stavb bi po Šabedrovih besedah ob sočasni energetski sanaciji glavne stavbe UKC resno ogrozil varnost bolnikov, zato so ga prestavili. Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je dodal, da gre za “stoletne stavbe”, ki kljub energetski sanaciji čez 10 let ne bi služile svojemu namenu. “Zato z ministrstvom strateško premišljujemo, ali te stavbe sploh prenoviti ali iti v izgradnjo novih kapacitet,” je poudaril. Po Jugovih besedah je projekt nove ljubljanske infekcijske klinike v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, pri stavbi ZVD pa razmišljajo, ali ne bi bilo na tem mestu smiselno umestiti drug objekt, ki bi zagotovil dodatne bolnišnične kapacitete. Teh zdajšnji objekt ne omogoča.
Preberite še: Razčiščevanje ministra in zdravstvene blagajne, ki ostajata na bojni nogi
V UKC Maribor pa po informacijah NSi prihaja do zamud pri projektu negovalne bolnišnice in izgradnji infekcijskega oddelka. Šabeder je pojasnil, da so v tem tednu vložili zahtevo za gradbeno dovoljenje za mariborsko infekcijsko kliniko. Pri projektu negovalne bolnišnice pa so tik pred izbiro izvajalca, je pojasnil direktor UKC Maribor Anton Crnjac.
Dimic je spomnila tudi na energetsko sanacijo UKC Ljubljana, kjer jo je zanimalo, kam so bila zaradi zamud preusmerjena evropska sredstva. Sredstva bodo sedaj po Šabedrovih besedah namenjena za izgradnjo logističnega centra NIJZ za skladiščenje cepiv v višini 4,8 milijona evrov in nakupu drage medicinske opreme v vrednosti 63 milijonov evrov.
Poudaril je, da je prvotni projekt predvideval energetsko sanacijo glavne stavbe UKC v dveh delih, kar so strokovni svet in zdajšnje vodstvo označili za neizvedljivo. Zdaj bo najprej izvedena prva osmina prenove, nato druga osmina, naposled pa bodo prenavljali še po treh četrtinah. Delo se je že začelo, je dejal, ob tem pa potekajo pogajanja še za nov terminski načrt drugega projekta prenove glavne stavbe. Oba projekta naj bi bila zaključena v prvi polovici leta 2026.
Vse bolj obremenjene specialne bolnišnice
Dimic je spomnila tudi, da septembra 2021 sprejeti zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih 2021-2031 več kot 200 milijonov evrov predvideva tudi za vse bolj obremenjene specialne bolnišnice, med katerimi je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Šabeder je pojasnil, da projekti tečejo tudi na tem področju.
Glede negovalnih domov je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan dejal, da ne želijo ponoviti napake urgentnih centrov, ki so bili zaradi hitenja zgrajeni še pred razmislekom o njihovi “vsebini”. Glede umestitve negovalnih domov se bodo uskladili z ministrstvom za solidarno prihodnost, je napovedal.
Bešič Loredan zanika navedbe o manku sogovornikov za širitev medicinske fakultete v Mariboru
Bešič Loredan je zanikal navedbe poslanke NSi Ive Dimic, da naj na medicinski fakulteti v Mariboru ne bi imeli sogovornika za željen in načrtovan projekt širitve. Po ministrovih besedah sta bila oba dekana medicinskih fakultet prejšnji teden na ministrstvu za zdravje. Z dekanom mariborske fakultete Iztokom Takačem so se po ministrovih besedah dogovorili, da bodo “šli zelo hitro v nakup zemljišča”.
Takač je kasneje dodal, da je Bešič Loredan predlagal, da bi v Ljubljani ustanovili inštitut za družinsko medicino, v Mariboru pa inštitut za urgentno medicino. Slednji bo po dekanovih zagotovilih ustanovljen še letos. Upa, da bo pritegnil mlade zdravnike v urgentno medicino, saj jim bo z inštitutom na voljo tudi raziskovalno delo.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman je ob tem pozvala, naj se sočasno z načrtovanimi povečanji vpisa na medicinskih fakultetah, ki bosta v prihodnjih letih prostorsko razširjeni, zagotovi možnosti povečanja vpisa tudi na zdravstvene fakultete.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje