Predlog zakona o nalezljivih boleznih po Janševem mnenju v nasprotju z ustavo

Slovenija 31. Jan 202214:50 1 komentar
Zaščitna maska
Borut Živulović/BOBO

Predsednik vlade Janez Janša je v DZ glede predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev in o katerem bo DZ v četrtek opravil splošno razpravo, dejal, da je predlog v nasprotju z ustavo in načelom delitve oblasti ter tudi predlogi Svetovne zdravstvene organizacije. Dotaknil se je tudi gospodarske situacije, v kateri je Slovenija, morebitni prodaji Save Turizem in zakona o dolgotrajni oskrbi.

“Na podlagi tega predloga se ne da spopadati z nobeno epidemijo, ker bi trajalo tedne in tedne, preden bi se vsa stroka uskladila okoli določenih vprašanj,” je dejal. “Postavite se v vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ministrstva za zdravje in vlade ter si predstavljajte, kako bi to v praksi delovalo,” je premier Janez Janša pozval v odgovoru na ustno poslansko vprašanje, ki mu ga je zastavila vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga. Zanimalo jo je vladno stališče do predloga novele.

Predlog po mnenju premierja ni zakon o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, ampak zakon, na podlagi katerega se nalezljivim boleznim pomaga širjenje. Pristojnim namreč preprečuje, da bi pravočasno ukrepali. Kot je dejal, niti ena država članica EU nima takšnih rešitev, kot jih vsebuje ta predlog.

Veljavna zakonodaja o nalezljivih boleznih je bila sicer dopolnjevana v večini protikoronskih paketov v skladu s priporočili Evropske komisije, Svetovne zdravstvene organizacije in odločbami ustavnega sodišča, je spomnil. Tako ni več takšna, kot je bila, je izpostavil.

Predlagana novela je medtem po njegovi oceni nadaljevanje politike, ki jo vodijo nepovezani poslanci in večina ostale opozicije in se glasi: Čim slabše, tem boljše za nas, in to ne glede na to, kako težje bo ukrepanje vlade in pristojnih institucij v spopadu z epidemijo covida-19, koliko bo bolnih in mrtvih. “To je zelo zavržno,” je poudaril.

Predlog novele so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v parlamentarni postopek pa ga je vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Igorjem Zorčičem.

Predlog med drugim določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.

“Savo Turizem tujemu skladu prodala prejšnja vlada”

V odgovorih na poslanski vprašanji Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) in Mojce Žnidarič (Konkretno) se je Janša dotaknil aktualnih razmer v državi, spregovoril je tudi o dobrih gospodarskih kazalnikih Slovenije in uspešnem spopadanju s koronsko krizo, kar sta omenjena poslanca podkrepila z uvrstitvijo Slovenije na letvici britanskega tednika The Economist.

Med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tednik Slovenijo po uspešnosti spopada z gospodarskimi vidiki pandemične krize uvrstil na drugo mesto.

“V OECD so najbolj razvite države sveta. Naši občutki so lahko različni, a številke so objektivne,” je izpostavil Janša. Lestvica po njegovih besedah ni bila narejena na podlagi okusa novinarjev te revije, ampak na podlagi podatkov OECD, ki niso bili nikoli vprašljivi.

V odgovorih na poslanska vprašanja se je dotaknil še morebitne prodaje deleža sklada York v družbi Sava Turizem. “Neke druge vlade so prodale te deleže tujcem, tiste, ki zdaj naslavljajo očitke na to vlado. Ta vlada nima nič s to prodajo. Ena od prejšnjih vlad je prodala Savo Turizem tujemu skladu in zdaj ta tuji sklad ta delež ponuja drugemu tujemu skladu. Neverjetno je, kako tisti, ki so prodali marsikaj od bank, turističnih kapacitet do “blue chipov” slovenskega gospodarstva tujcem, zdaj kažejo s prstom na to vlado,” je bil kritičen.

O povečanju dohodkov v času epidemije

V času pandemije covida-19 do konca lanskega leta je Slovenija po premierjevih besedah ne samo ohranila potenciale, ampak jih je tudi povečala. Pomemben se mu zdi podatek, da se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev povečal za 10 odstotkov. “Če vzamemo katerokoli obdobje po letu 2008, se nikoli v nobenem primerljivem obdobju, tudi v času pred pandemijo, razpoložljivi dohodek ni povečal za 10 odstotkov, čeprav smo se v večini primerljivih obdobij zadolžili več,” je dejal premier.

“Eno je pavšalno ocenjevanje na podlagi občutkov in okusov, ki so različni, drugo pa je ocenjevanje na podlagi objektivnih dejstev, številk, podatkov statističnega urada, evropskega statističnega urada, Evropske komisije, pristojnih uradov EU in OECD. To so nesporni podatki, na podlagi teh nespornih podatkov si lahko ustvarimo realno sliko,” je ponovil premier.

“Tekmujmo v tem, kdo je boljši”

Dotaknil se je tudi očitkov o predvolilnih bonbončkih in poudaril, da bi moral tisti, ki jih izreka, razmisliti o tem, kaj govori. “Če bi ti očitki držali, bi to pomenilo, da si je vlada koalicija izmislila tako pandemijo kot podražitve energentov na svetovnih trgih,” je bil jasen.

podražitve energentov
Aljaž Uršej/N1

Janša je razočaran nad diskurzom ob dobrih gospodarskih podatkih. “Namesto, da bi bili vsi veseli, ko je Slovenija visoko uvrščena na različnih lestvicah, ko imamo dobre podatke, visoko gospodarsko rast, zgodovinsko najnižjo brezposelnost, pa so nekateri zaradi tega žalostni,” je dejal.

“Ni treba tekmovati samo tako, da nečemu nasprotuješ, tekmovati se da tudi tako, da poskušaš biti v nečem boljši,” je poudaril in opoziciji v času priprav na volitve predlagal prav to: “Tekmujmo v tem, kdo je boljši, kdo daje na mizo boljše predloge, ne pa dvomiti o nespornih dejstvih.”

Janša o dolgotrajni oskrbi

Premier se je dotaknil tudi izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi in dejal, da bodo šli predlogi prvih podzakonskih predpisov po zagotovilih ministrstev za zdravje in za delo v javno razpravo še ta teden. Tako bodo sprejeti do roka, tj. do 18. marca.

Dolgotrajna oskrba
Srdjan Živulović/BOBO

Nekateri med pravilniki, ki jih je treba sprejeti za ustrezno izvajanje zakona, bodo po njegovih besedah enostavni. Tak bo denimo pravilnik o vpisu izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki najbrž ne bo zahteval dolgotrajnega usklajevanja, je dejal.

“Pravilnik o oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe pa najbrž zahteva dodatno javno razpravo, in možnost zanjo bo v naslednjih tednih,” je zagotovil v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Branka Simonoviča iz poslanske skupine Desus.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje