Sodniki ostro nasprotujejo predlaganim ustavnim spremembam, saj naj bi te po njihovem mnenju večale prisotnost in vpliv politike v sodstvu, predvsem v sestavi Sodnega sveta. A pri svojem nasprotovanju ustavnim spremembam so dobili nenavadnega podpornika, ki je slovensko pravosodje večkrat označil za "krivosodje" – Janeza Janšo. Da gre za "absurd vseh absurdov" in "veliko ironijo", to nenavadno zavezništvo ocenjujejo naši sogovorniki v koaliciji. Sodniki pa na drugi strani trdijo, da jih ne zanima, kdo je na njihovi strani, saj da sami zastopajo zgolj stališča, ki so strokovna in utemeljena. Ob tem pa se v ozadju sprejemanja ustavnih sprememb nadaljujejo besedni dvoboji med opozicijskima SDS in NSi.
V luči priprave spremembe ustave na področju slovenskega sodstva se vrstijo ostri odzivi sodnikov na predlagano zakonodajo. Ustavna komisija državnega zbora je v začetku decembra podprla prvi razdelek predloga za začetek spremembe ustave. V postopek ga je dala koalicija, ustavne spremembe pa močno podpira tudi opozicijska Nova Slovenija, ki je prispevala tudi svoje podpise.
Delovno besedilo ustavnega zakona je pripravila strokovna skupina ustavne komisije, predlagane spremembe pa predvidevajo prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov na predlog Sodnega sveta z državnega zbora na predsednico republike. Kot poudarjajo predlagatelji ustavne spremembe, želijo na ta način depolitizirati imenovanje sodnikov. Poslanske skupine koalicijskih strank so namreč prepričane, da s predlaganimi spremembami umikajo politiko iz postopka imenovanja sodnikov.
Spremenili bi tudi sestavo Sodnega sveta, ki bi namesto sedanjih 11 članov imel 15 članov. Sprememba sestave Sodnega sveta je bila nekako tudi zahteva NSi, da prispeva svoje podpise k ustavnim spremembam. Koalicija namreč lani tej spremembi ni bila naklonjena, a so si očitno premislili in popustili zahtevi NSi. Po novem naj bi sedem članov Sodnega sveta izvolili poslanci državnega zbora z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Šlo bi za pravne strokovnjake, univerzitetne profesorje prava in odvetnike. Osem članov Sodnega sveta pa bi izvolili sodniki izmed sebe. Izvoljeni člani bi bili izvoljeni za dobo šestih let in po tem obdobju ne bi mogli biti ponovno izvoljeni.
A sodnikov in stroke argumenti predlagateljev spremembe ustave niso prepričali. V Slovenskem sodniškem društvu so v odzivu na predlagane spremembe zapisali, da sicer že vrsto let opozarjajo na aktualno ureditev, po kateri sodnike voli državni zbor, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi. Ob tem pa opozarjajo, da spremembam niso naklonjeni tudi zaradi predvidenih sprememb v sestavi Sodnega sveta.
V njem bi sicer večino ohranili sodniki, bi bil v njem tudi vedno predsednik vrhovnega sodišča, ki pa ni voljen. Prav tako bi predlagatelji ostalih sedmih članov iz vrst pravnih strokovnjakov postale politične stranke, kar bi po mnenju sodniškega društva povzročilo nepopravljive posledice in politizacijo slovenskega sodstva.
Podpredsednik Slovenskega sodniškega društva (SSD) Andrej Ekart je za N1 pojasnil, da se v sodniški stroki bojijo, da bi po predlaganih spremembah v Sodnem svetu sedeli “strankarski ljudje, ki bodo lojalni svojim voditeljem” in ne bodo glasovali strokovno. Ob tem je izrazil še pomislek, da bi bila lahko prihodnja sestava Sodnega sveta, če bo zakon sprejet, podobna sestavi strokovne skupine ustavne komisije. “Povečuje se število članov Sodnega sveta. Morda pa kdo računa na funkcijo v Sodnem svetu? Če malce karikiram in domnevam, pa morda kdo od članov strokovne skupine računa na to funkcijo,” je dejal Ekart in dodal, da je vsaka stranka imenovala svojega člana v strokovno komisijo.
Naši viri iz koalicijskih vrst pa opozarjajo na dejstvo, da so se v trenutni situaciji nasprotovanja ustavnim spremembam na istem bregu znašli sodniki in prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je v preteklosti slovensko pravosodje večkrat označil za “krivosodje”. Janša je sicer v daljšem zapisu na družbenem omrežju X zapisal, da bi predlog ustavnih sprememb, če bi bil sprejet, imel katastrofalne posledice za Slovenijo.
Da se Janez Janša zdaj postavlja na stran sodnikov, ki jih je v svojih izjavah nemalokrat napadal, gre po mnenju naših sogovornikov za “absurd vseh absurdov” in “veliko ironijo”. Ob tem pa se čudijo tudi stališču sodnikov, da zavzemajo ista stališča kot Janša.
Andreja Ekarta, podpredsednika SSD, smo zato povprašali, kako sodniki gledajo na to, da so se pri vprašanju ustavnih sprememb znašli na isti strani kot Janša. “Mi ne gledamo na to, kdo ima ista stališča kot mi. Zastopamo stališča, ki so strokovna in utemeljena,” je odgovoril. Dodal je, da v sodniški stroki spremembam ne nasprotujejo, ker bi radi nagajali, ampak zato, ker predlagane spremembe njihovega položaja ne bi izboljšale, temveč poslabšale. “Prepričani smo, da če bi do sprememb prišlo, bi šlo za politično kupčkanje med strankami pri sestavi Sodnega sveta. Namesto zaupanja vrednih ljudi bomo tam imeli podaljšane roke strank,” je zatrdil Ekart.
Po besedah naših virov sodniki s svojim prepričanjem in zavračanjem ustavnih sprememb “malce pretiravajo”, saj da ustavne spremembe ne pomenijo politizacije sodstva, temveč umik politike iz postopka imenovanja sodnikov. Zadržali bi le potrjevanje strokovnih članov Sodnega sveta, ki bi jih potrdili na predlog posebnega posvetovalnega telesa, ki bi izbralo primerne kandidate za sedem članov Sodnega sveta. Te bi poslanke in poslanci potrjevali z dvotretjinsko večino prisotnih na glasovanju.
Javno obračunavanje med SDS in NSi se nadaljuje
Kot že nekajkrat v tem mandatu državnega zbora, sta se na nasprotnih bregovih znašli opozicijski SDS in NSi, nekoč koalicijski partnerici v treh vladah Janeza Janše. Po sporu zaradi vodenja komisije državnega zbora za nadzor javnih financ in komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ko je vodenje po dogovoru s koalicijo prevzela NSi, SDS pa zaradi tega ni želela imenovati članov v obe komisiji, se spor med opozicijskima strankama nadaljuje.
Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju večkrat kritiziral poteze NSi, spustil pa se je tudi v več besednih spopadov s predstavniki stranke, tudi s predsednikom Matejem Toninom. Tudi pri vprašanju ustavnih sprememb na področju sodstva je Janša vrgel žogico proti krščanskim demokratom in jih obtožil, da NSi levici zagotavlja dvotretjinsko večino pri spreminjanju slovenske ustave.
“Podporniki predlaganih sprememb ustave iz NSi hočejo prepričati javnost, da si vseh 53 poslancev levičarskih strank želi odžagati eno od osrednjih vej, na kateri že leta ohranjajo svojo oblast,” je med drugim zapisal Janša.
Ob teh opazkah prvaka največje opozicijske stranke pa v Novi Sloveniji zavračajo navedbe, da NSi pomaga cementirati monopol tranzicijske levice v sodstvu. Predsednik stranke Matej Tonin je nedavno na omrežju X zapisal, da težki kriminalci zaradi procesnih napak roki pravice vedno uidejo, navadni ljudje pa do svoje pravice ne pridejo. Ob tem pa je prst usmeril proti Janši in dodal: “Neverjetno je, da sodniški eliti pri cementiranju sedanjega statusa quo pomaga Janez Janša.”
Po Toninovem mnenju je za ustavne spremembe, potrjevanju sodnikov in strokovnih članov sodnega sveta “nujno iskanje soglasja čez politično sredino”, spremembe pa po njegovem mnenju prekinjajo dediščino nekdanjega skupščinskega sistema in ostanke socializma.
“Pravosodje ne sme biti levo ali desno, ampak mora biti strokovno in neodvisno,” še trdi Tonin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje