Janši nov mandat na čelu SDS. Izvoljeni tudi člani izvršilnega in nadzornega odbora

Janez Janša, ki SDS neprekinjeno vodi že več kot 32 let, je bil na zadnjem volilnem kongresu stranke v Slovenskih Konjicah leta 2021 za predsednika SDS znova izvoljen s 650 glasovi za in šestimi proti.

Na tokratnem glasovanju ga je izmed 4636 članov, ki so oddali svoj glas, podprlo 4563, proti jih je bilo 58, 15 glasovnic je bilo neveljavnih.

Število oddanih glasovnic je bilo tokrat precej večje, saj so o njegovem novem, že desetem zaporednem mandatu na čelu stranke na tajnih in neposrednih volitvah prvič odločali člani SDS.

V skladu s spremenjenimi določbami statuta SDS namreč predsednika stranke volijo vsi člani na volilnih konferencah občinskih odborov. Članstvo je starega novega predsednika stranke volilo že v četrtek pred dvema tednoma, kar pomeni, da so na današnjem kongresu zgolj razglasili rezultate glasovanja.

Tokratna podpora Janši je bila 98,5-odstotna, kar je skladno s pričakovanji naših sogovornikov, ki so ocenjevali, da bo podobna kot pred štirimi leti, ko je bil izvoljen z 99,1-odstotno podporo delegatov.

"Janša je eden najbolj stabilnih politikov v Sloveniji"

"Pričakujem, da bomo dokazali, da smo najmočnejša stranka na terenu trenutno v Sloveniji. Verjetno je tudi prvi začetek priprav na naslednje državnozborske volitve, ki pa so nujno potrebne glede na stanje, ki se trenutno dogaja na političnem prizorišču," je ob prihodu na kongres stranke dejal poslanec SDS Tomaž Lisec.

"Upam, da se bodo ljudje prijeli za denarnice in ugotovili, da je bila prejšnja Janševa vlada njim veliko bolj naklonjena, najsi bodo to obrtniki, gospodarstveniki, kmetje ali navadni državljani," je odgovoril na vprašanje, kaj si obeta od naslednjih volitev. Kot je dodal, si državljani tega ne zaslužijo. "Kar so nekateri imeli za svobodo, postaja mini diktatura," je dejal.

Ob tem je pojasnil, da je program stranke SDS že zadnjih 30 let jasen. "Za razliko od novih strank, ki obljubljajo skoraj nebesa na zemlji, potem pa ugotovimo, da postanemo neka mlakuža različnih preigravanj novih političnih obrazov. Naša retorika je enostavna, povedati ljudem resnico, včasih zaboli, a slej kot prej se izkaže, da je resnica tista, ki obvelja."

Poslanec SDS je ob tem še pokomentiral, zakaj je tudi na tokratnem volilnem kongresu Janša edini kandidat za predsednika. Kot je dejal, je slednji dokazal, da je "fizično, psihično in politično" zmožen voditi še en mandat ter je "eden najbolj stabilnih politikov v Sloveniji".

Počivalšek skrivnosten o vrnitvi v politiko

Nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob prihodu na volilni kongres dejal, da je treba vrniti ustvarjalno in ne delilno ekonomijo v Slovenijo.

"Danes pričakujem, da bomo slišali marsikaj, kar bo treba storiti, da bo Slovenija znova normalna," je dejal Počivalšek, ki v stranki vodi gospodarsko podjetniški forum.

Na vprašanje, ali se bo vrnil politiko, je dejal, da je potrebnih še kar nekaj korakov. "Najprej moramo priti do tega, da bo kaj možno, potem pa bomo delali, tako kot smo delali prej," je dodal.

Vsi glavni kazalniki, ki kažejo v kakšni kondiciji smo, po njegovih besedah slabijo - pada produktivnost, bruto domači proizvod in industrijska proizvodnja. To kaže na to, da je treba nekaj spremeniti. Predvsem pa je po njegovi oceni slabo stanje duha, "po katerem je na eni strani delo nečastno, dobiček pa sramota".

Kangler: Tisti, ki Slovenijo nosimo v srcu, se moramo ponovno izpostaviti

"Tako nizko Slovenija še nikoli ni bila," je povedal predsednik Mestnega odbora SDS Maribor Franc Kangler in dodal, da od kongresa pričakuje pozitivno sporočilo ljudem – da so vredni zaupanja in pripravljeni prevzeti odgovornost za prihodnost države. Na vprašanje, kakšna bo njegova vloga, če na naslednjih volitvah zmaga Janša, je odgovoril, da je to "vprašanje za predsednika stranke in prihodnjega predsednika vlade".

Dodal je, da bo za poslanca kandidiral, kot vedno doslej, v Mariboru, v volilnem okraju številka tri. Ko so ga novinarji vprašali o njegovih nadaljnjih političnih ambicijah, je odgovoril, da se ne počuti starega. "Dobro se počutim, polnega energije. Vsak dan delam na motorni žagi, sekam drva. Tudi drugim pomagam, sem poln elana in energije," je dejal.

"Leta 1991 me ni nihče vprašal, ali sem pripravljen umreti za to državo. Bil sem pripravljen in tudi sedaj mi ni vseeno, kam gre ta država in kam gre ta svet. Tisti, ki odgovornost in Slovenijo nosimo v srcu, se moramo ponovno izpostaviti," je sklenil.

Protikandidata je imel le na kongresu leta 1993

Janša se je na čelo SDS zavihtel na kongresu stranke 15. maja 1993. Takrat je tudi prvič in zadnjič imel tekmeca za predsedniško mesto v stranki. To je bil zdaj že pokojni gospodarstvenik Andrej (Andro) Ocvirk, ki je bil tudi podpredsednik osamosvojitvene vlade. Na omenjenem kongresu je Janša zbral 198 glasov, Ocvirk pa 12.

Janša nato na kongresih nikoli več ni imel protikandidata. Največjo podporo je dobil na kongresu leta 1999, ko je zanj glasovalo 99,5 odstotka delegatov. Drugi najboljši rezultat oziroma 99,2-odstotno podporo pa je zabeležil na kongresu leta 2005, ki je potekal leto dni po tem, ko je z zmago na parlamentarnih volitvah prvič prevzel oblast in sestavil svojo prvo vlado.

Da je bil za predsednika SDS vnovič izvoljen z manj kot 90-odstotno podporo, se je Janši doslej zgodilo le enkrat. To je bilo na kongresu v Celju leta 2001, kjer je vladalo precej napeto vzdušje. Janša je namreč takrat dokončno obračunal z danes že pokojnim bivšim poslancem SDS Ivom Hvalico. Ta je nato izstopil iz SDS, Janša pa je bil za predsednika stranke vnovič izvoljen z 88,6-odstotno podporo.

Janševega primata na čelu SDS si doslej sicer ni drznil ogroziti nihče. Gregor Virant in Anže Logar, ki je še nedolgo nazaj veljal za enega od potencialnih Janševih naslednikov v SDS, sta izstopila iz stranke in se podala na samostojno politično pot. Virant se je po zgodbi z Državljansko listo že pred leti umaknil iz politike, Logar pa se na naslednje volitve podaja s svojo stranko Demokrati.

Nosilna resolucija o "ugrabljeni državi" in "ustavni večini razuma"

Poleg razglasitev rezultatov volitev predsednika stranke je na kongresu okoli 700 delegatov volilo člane izvršilnega in nadzornega odbora. V izvršilni odbor stranke so bili izvoljeni Aleš Hojs, Danijel Cukjati, Karin Planinšek, Luka Simonič, Jure Colja, Milan Čadež, Danijel Vrbnjak, Teja Jelina, Patricia Čular, Alenka Forte, Božo Predalič, Milan Mikl, Stašo Lodrant, Domen Janc, Peter Šart, Andreja Tanaskovič, Marko Kovše in Denis Vilhar.

V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Tomaž Deželak, Maruša Babnik, Žiga Ciglarič, Manja Lesnik, Janez Ferencek, Željko Vogrin in Vančo Tegov. Potrdili pa so tudi več resolucij. Kot smo poročali na N1, nosilna resolucija tokratnega kongresa med drugim govori o "ugrabljeni državi" in "politiki zblojene levice".

V njej piše, da zmaga SDS na prihodnjih parlamentarnih volitvah ne bo dovolj in da Slovenija potrebuje "ustavno večino razuma". O tem je Janša februarja letos govoril že na akademiji ob 36. obletnici stranke, ko je poudaril, da je treba med drugim zaščititi svobodo govora, pravico do poštenega govora, spol kot naravno kategorijo in pravice otrok v obrambi pred ideologijo LGBTQ+ v šolah.

Osrednji kongresni slogan se glasi "Za ustavno večino razuma", delegati pa so potrjevali tudi spremenjen statut in nov program stranke. Iz slednjega je mogoče razbrati, da bo SDS še naprej vztrajala pri svoji protimigrantski retoriki. Stranka namreč zahteva "dosledno in učinkovito zaščito meja" pred vstopi nezakonitih migrantov. "Od prišlekov, ki zakonito vstopajo v našo državo in dobijo pravico do prebivanja in dela, pa zahtevamo njihovo integracijo v slovenski način življenja," piše v novem programu SDS.

V njem so tudi navedli, da je Slovenija država z nedokončano tranzicijo iz totalitarnega režima v sistem parlamentarne demokracije: "V tem hibridnem stanju so se ohranili sodni, policijski, medijski, tožilski, kapitalski in drugi monopoli, ki ogrožajo svobodo državljanov in demokratične procese."

SDS za nadaljnjo privatizacijo in vnovično obvezno služenje vojaškega roka

Ob tem so zapisali, da Slovenija še ni pravna država in da bodo za dosego tega cilja v prihodnosti potrebne "korenite spremembe na področju pravosodja, da bi zagotovili enakost pred zakonom". Na področju gospodarstva se zavzemajo tudi za "premišljeno privatizacijo" državnih podjetij, ki niso strateškega pomena, na področju obrambe pa bi vnovič uvedli obvezno služenje vojaškega roka z upoštevanjem ugovora vesti.

V programu so med drugim navedli, da je "država dolžna varovati otroke in mladostnike pred vsebinami, ki predstavljajo spolno disforijo – neskladje med biološkim spolom in spolno identiteto posameznika oziroma s tem povezano psihološko stisko". Mlajšim od 18 let ne bi smeli prikazovati oziroma vsiljevati vsebin, ki spodbujajo ali prikazujejo "odstopanje od samoidentitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost".

Prikazovanje takšnih vsebin bi v SDS prepovedali tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih. "Nasprotujemo protiznanstveni teoriji spola, po kateri spol ni naravna, ampak družbena kategorija. Oče je moški in mati je ženska," poudarjajo v SDS.

Pokojninsko blagajno je po njihovih navedbah potrebno "očistiti" prihodkov, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, socialne politike morajo ljudi odvračati od zlorab sistema in spodbujati zaposlovanje, javna zdravstvena mreža pa naj vključuje vse izvajalce, ki izpolnjujejo enake pogoje in standarde, ne glede na to, ali so državni ali zasebni. "Težave starostnikov bomo namesto z evtanazijo lajšali s paliativno oskrbo," so navedli.

Koncentracija lastništva in nadzora medijev v rokah redkih posameznikov oziroma skupin je po njihovem prepričanju nedopustna in družbeno nevarna, spoštovanje človekovega dostojanstva pa ni možno brez poprave krivic iz preteklosti. "Skupno prihodnost lahko gradimo le na podlagi sprave, ki je ni mogoče uresničiti brez iskanja resnice in pravice," so še zapisali v programu.

Janša bo na čelu stranke očitno vsaj 36 let

Če bo Janša na čelu stranke ostal do leta 2029, torej do naslednjega rednega volilnega kongresa, bo SDS vodil kar 36 let.

Po kongresu se bo nato junija sestal še svet stranke, ki bo na predlog Janše izvolil podpredsednike in generalnega sekretarja SDS. Podpredsedniška mesta trenutno zasedajo nekdanji notranji minister Aleš Hojs, vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in evropska poslanka Romana Tomc, generalni sekretar stranke pa je od leta 2019 Borut Dolanc.