NSi še vztraja, da je ne bo v Janševi vladi: bo zaveza preživela volitve?

Zbliževanja med SDS in NSi po nedeljskem referendumu še ni na vidiku. Predsednik NSi Matej Tonin je za N1 poudaril, da v stranki ne razmišljajo o umiku sklepa izvršilnega odbora, s katerim naj bi se NSi odrekla sodelovanju v vladi, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša. Tonin sicer meni, da bo usoda morebitne nove desnosredinske vlade odvisna tudi od uspešnosti povezovanja na desni sredini. V predvolilno zavezništvo bi povezal NSi, Demokrate, Fokus in SLS, vendar pa so možnosti za to za zdaj majhne.
Po uspehu največje opozicijske stranke SDS na nedeljskem referendumu o dodatkih k pokojninam za umetnike se pojavljajo ocene, da zmaga desnice na naslednjih parlamentarnih volitvah in oblikovanje četrte vlade Janeza Janše nista več misija nemogoče.
Da je izid referenduma pokazal, da je na prihodnjih volitvah mogoča zamenjava sedanje vlade Roberta Goloba in zmaga desne sredine, meni tudi predsednik NSi Matej Tonin, ki pa v opoziciji ne najde skupnega jezika z Janšo.
Tonin je tako že pred časom pozval k prenovi slovenske desnice, izvršilni odbor stranke pa je po zmagi koalicije in Janševem porazu na referendumskem trojčku novembra leta 2022 sprejel sklep, da NSi v vladi, ki jo bo vodil Janša, več ne bo. Sodelovanja v vladi, katere del bi bila tudi SDS, pa v Novi Sloveniji niso izključili.
Tonin: Ne načrtujemo nobene spremembe sklepov
Po tokratni referendumski zmagi SDS pa se postavlja vprašanje, ali bodo v NSi sklep izvršilnega odbora, da ne gredo več v vlado pod vodstvom Janše, umaknili oziroma razveljavili. Nedeljski referendum je namreč jasno pokazal, da SDS v prihajajočo volilno tekmo vstopa kot vodilna politična sila na desnem polu.
A Tonin potrebe po spremembi stališča Nove Slovenije za zdaj ne vidi. "Sklepi organov stranke so veljavni. Nimamo nobenih načrtov po spremembah sklepov, prav tako pa ne predstavljajo ovire pri oblikovanju morebitne desnosredinske vlade. Ravno nasprotno, predstavljajo osvežitev v desnosredinskem prostoru in širijo možnost izbire," je za N1 navedel predsednik NSi.

Kot je poudaril, cilj NSi in celotne desne sredine na naslednjih parlamentarnih volitvah ostaja zamenjava "neučinkovite" Golobove vlade, do razhajanj pa da prihaja pri vprašanju, kdo naj vodi desnosredinsko vlado in kako naj se zanjo zagotovi ustrezna parlamentarna večina.
"Ključ do uspeha je postopnost pri reševanju izzivov. Najprej moramo v državnem zboru zagotoviti večino, nato bomo razrešili tudi vodenje vlade," je poudaril Tonin in dodal, da bodo v stranki svoja prizadevanja v prihodnje usmerili v povezovanje razdrobljenih sil na desni sredini.
Janša: Tonin pravi, da NSi ne bo v naslednji vladi
Janša se je na Toninovo vztrajanje, da NSi ne bo v vladi, ki bi jo vodil on, odzval na družbenem omrežju X. "Tonin pravi, da stranke Nova Slovenija v naslednji slovenski vladi ne bo. In naslednji ... In naslednji. Po anketah in razpoloženju v stranki sodeč volilci to usmeritev močno podpirajo," je zapisal Janša.
Če bo Janša imel večino, mu bo Nova Slovenija težko rekla ne
Medtem ko Tonin vztraja, da Nove Slovenije ne bo v vladi, ki bi jo vodil Janša, je v nekaterih krogih v stranki mogoče slišati ocene, da NSi pri tem stališču ne bo mogla vztrajati, če se bo Janši po naslednjih volitvah dejansko ponudila možnost za sestavo vlade.
Če bo NSi predstavljala jeziček na tehtnici pri oblikovanju nove desnosredinske vlade, bi težko zdržali pritisk članstva in Janši rekli ne, ocenjujejo nekateri naši sogovorniki iz stranke. Da bi Janša v primeru zadostne večine za sestavo vlade mesto mandatarja prepustil komu drugemu, pa ne verjame nihče.

Da v Janševo vlado ne bi šel brez vsaj ene levosredinske stranke, je pred časom dejal tudi predsednik Demokratov in nekdanji član SDS Anže Logar. Ker nobena od strank levo od sredine ne želi iti v koalicijo s SDS, smo tudi Logarja vprašali, ali bo vztrajal pri svojem pogoju za vstop v novo Janševo vlado.
Odgovoril nam je, da Slovenija v naslednjem mandatu potrebuje "vlado politične širine", ki se ne bo ukvarjala s predhodno vlado, ampak s prihodnostjo. Ob tem je dodal, da so najmočnejši porok, da se to zgodi, ravno Demokrati. "S kom bomo sklepali koalicijo, pa bo predvsem vprašanje vsebinskih prioritet koalicijske pogodbe," je dodal Logar.
NSi za predvolilno koalicijo z Logarjem, Lotričem in SLS
Usoda morebitne prihodnje desnosredinske vlade pa bo po Toninovem mnenju odvisna tudi od uspešnosti povezovanja na desni sredini. V NSi se pojavljajo ocene, da desni pol za zmago na naslednjih državnozborskih volitvah, ki bodo čez manj kot leto dni, potrebuje vsaj 500.000 glasov.
Nedeljski referendum je pokazal, da desnico od tega cilja loči 100.000 glasov. Teh dodatnih glasov pa po mnenju nekaterih naših sogovornikov iz Nove Slovenije ne more osvojiti SDS, ki je na referendumu dosegla svoj "stekleni strop". Kot menijo nekateri, pa bi jih lahko dobila močna predvolilna koalicija na desni sredini.

Tonin ne skriva želje, da bi se pred naslednjimi volitvami v desnosredinski blok povezali NSi, Logarjevi Demokrati, Fokus pod vodstvom predsednika državnega sveta Marka Lotriča, in SLS, na čelu katere se je nedavno zavihtela Tina Bregant. "Sodelovanje med strankami je dobro. V kakšni obliki bo prihodnje sodelovanje, pa bo pokazal čas," pravi Tonin.
Iz NSi prihajajo informacije, da bi njihovo članstvo takšno predvolilno koalicijo strank podprlo, vodstvo stranke pa bi "s stisnjenimi zobmi" lahko pristalo tudi na skupno listo, s čimer bi na desni sredini preprečili drobljenje in izgubo dela glasov. A kot je mogoče slišati, zaenkrat ni veliko možnosti za tako tesno predvolilno povezovanje.
Logar: Razmislek o strateških zavezništvih po oblikovanju odborov
Logar namreč vztraja, da namerava njegova stranka na volitvah nastopiti s svojo listo. Ob tem je sicer dodal, da Demokrati pospešeno ustanavljajo lokalne odbore, brez katerih stranka nima realnih možnosti za enakopraven vstop v dogovore o morebitnem predvolilnem sodelovanju.
"Računamo, da bomo do konca septembra sklenili prvo fazo oblikovanja strankarske arhitekture, ki bo omogočala tudi razmislek o strateških zavezništvih," je za N1 dejal Logar. V ponedeljek objavljena javnomnenjska raziskava Mediane za Delo je sicer pokazala, da je Demokratom podpora s 5,1 padla na tri odstotke.

Da zaenkrat ne razmišljajo o povezovanju in skupni listi, je poudaril tudi Lotrič. "Stranka Fokus je bila ustanovljena kot lastna stranka z lastnim programom in ta trenutek ne vidimo čisto nobene potrebe po kakršnemkoli povezovanju," je za N1 navedel predsednik državnega sveta.
Lotrič za zdaj ne vidi potrebe po povezovanju
Stranke Fokus ankete trenutno sicer praktično ne zaznavajo, a Lotrič pravi, da se na to ne ozirajo in da nameravajo na volitvah nastopiti s svojo listo. Je pa ob tem dodal, da je do volitev še kar nekaj časa in da "v politiki nikoli ne reci nikoli".

Vrata za pogovore o sodelovanju pušča odprta tudi nova predsednica SLS Tina Bregant. "V SLS imamo trenutno še kar nekaj dela sami s seboj. Najprej moramo okrepiti svojo lokalno mrežo. Do volitev nas loči še slabo leto in v tem času se lahko zgodi še zelo veliko," je poudarila Bregant.
Izvršilna odbora NSi in SLS sta na skupni seji možnost sodelovanja na prihodnjih volitvah pretresala že konec januarja. Novo srečanje za zdaj še ni predvideno, je pa Bregant dejala, da so se v SLS vedno pripravljeni pogovarjati s strankami, ki imajo podobne vrednote. Zadnja anketa Mediane je SLS, ki je na vrnitev v državni zbor čaka že od volitev leta 2014, izmerila 1,5-odstotno podporo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje