Javna skrivnost faliranih študentov

Študentka, ki ni naredila letnika faksa, je nedavno na družbenem omrežju Reddit poizvedovala, kje naj sedaj "kupi" študentski status. Uporabniki so postregli z več predlogi izobraževalnih ustanov, za katere so zatrdili, da nudijo to, kar študentka želi: vpis v program, kjer je s plačilom vpisnine mogoče dobiti status, potreben za opravljanje študentskega dela, in ga brez prevelikih težav tudi obdržati.

Takšni "fiktivni vpisi" v Sloveniji niso nič novega. Pravzaprav ima veliko mladih kakšnega znanca, ki je na tak način izkoristil luknjo v zakonodaji, da je lahko, kljub temu da ni več vpisan v letnik faksa, delal prek študentskega servisa.

Gre za zlorabo šol oziroma izvajalcev, ki izvajajo izredno srednješolsko izobraževanje ali izredno izobraževanje odraslih. To ponujajo tako javne kot zasebne srednje in višje šole ali druge izobraževalne ustanove.

Takšnih je v Sloveniji kar nekaj. V kolikšnem obsegu lahko izvajalec nudi izredni program, mora odobriti pristojno ministrstvo, torej ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM). Tam so za N1 pojasnili, da "predpisi, ki urejajo izredno srednješolsko izobraževanje, ne določajo posebnega postopka preverjanja fiktivnih vpisov kot pogoja za izdajo soglasja k obsegu vpisa". Na ministrstvu torej obsega vpisa nikakor ne pogojujejo z domnevami o tem, da bi se v program morda lahko udeleženci vpisali zgolj za pridobitev statusa.

Že 200 evrov za letnik

"Faliranim študentom" so všeč predvsem tisti programi, ki po plačilu vpisnine, s katerim dobijo potrdilo o vpisu, omogočajo zelo fleksibilno obliko izobraževanja, torej ne zahtevajo prisotnosti na predavanjih ali pristopanja k izpitom.

Zaradi posebnosti izobraževanja odraslih srednješolski programi zanje namreč niso tako rigidni kot pri rednem vpisu, vsaj glede izvajanja šolskih ur. Izvajalci lahko sami določijo, kako bo časovno razporejen pouk ter kolikšen del predavanj in konzultacij bo potekal v živo in neposredno, koliko pa na druge načine, denimo prek spleta ali samostojno z uporabo individualnih izobraževalnih načrtov. Prav tako sami določijo izpitne roke, preverjanje in ocenjevanje znanja in napredovanje po programu.

Pomemben dejavnik za "kupce statusa" je seveda tudi cena. Vpisnina se pri srednješolskih programih v povprečju giblje med 200 in 300 evri, pri višješolskih je običajno višja in lahko nanese tudi več tisoč evrov. Vpis v javne ustanove pa je praviloma cenejši kot v zasebne.

Vpisnina pa ni nujno enaka šolnini, saj je opravljanje izpitov v ceno ponekod vključeno, drugod pa so ti plačljivi. Res pa je, da to za "kupce statusa" običajno ni pretirano pomembno, saj tako ali tako nimajo namena opravljati izpitov in drugih morda plačljivih obveznosti.

"Statusarjev ne vpisujemo"

Nekateri ponudniki izrednih programov so problematiko fiktivnih vpisov v svojih ustanovah že opazili in uvedli ukrepe za njihovo preprečevanje.

Tako eden od celjskih ponudnikov izrednega izobraževanja od udeležencev zahteva, da čez leto trikrat, najkasneje v januarju, marcu in maju pristopijo k opravljanju izpitov. Če tega ne storijo, jih izbrišejo iz evidence.

Ena od koroških srednjih šol pa je na svoji spletni strani med obvestili o vpisu v izredne programe celo neposredno zapisala: "Statusarjev ne vpisujemo!"

Bo problematiko kmalu zajezil zakon?

Po podatkih MIZM je bilo v lanskem šolskem letu v srednješolske izobraževalne programe izredno vpisanih 13.767 odraslih, starih med 18 in 25 let. V letošnjem šolskem letu jih je nekaj tisoč manj, in sicer 10.697. 9.296 od teh (86 odstotkov) je ponovno vpisanih, torej nadaljujejo šolanje od lani.

Vpis v izredno srednješolsko izobraževanje pa je možen skozi celotno šolsko leto, zato se bo število vpisanih po oceni ministrstva zagotovo še povišalo.

Ministrstvo lahko na podlagi podatkov, ki jih šole in drugi izvajalci vnašajo v sistem CEUVIZ (Centralna evidenca udeležencev vzgoje in izobraževanja), spremlja obseg vpisa in število oseb, ki srednješolsko izobraževanje odraslih uspešno zaključijo.

A podatki o tem, kolikšen delež udeležencev v posameznem letu dejansko opravlja izobraževalne obveznosti (recimo opravi vsaj en izpit, odda seminarsko nalogo ali opravi drugo predpisano obveznost), se v sistemu CEUVIZ ne zbirajo, temveč tovrstne evidence vodijo posamezne ustanove.

Če bi se na posameznem programu dogajalo, da opazen delež vpisanih ne bi opravljal svojih obveznosti, ministrstvo za to torej ne bi vedelo.

Če se pojavijo indici o nepravilnostih pri vpisovanju ali izvajanju programa, pa lahko šolski inšpektorat, ki je pristojen za nadzor nad zakonitostjo izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, preveri, ali izvajalec dejansko izvaja izobraževanje v skladu z javnoveljavnim programom in vodi predpisano dokumentacijo.

Posebnega sistema za ugotavljanje fiktivnih vpisov zaradi statusa v trenutno veljavni zakonodaji ni. A so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino za N1 navedli, da pripravljajo spremembo zakonodaje, ki bo preprečila morebitno fiktivno vpisovanje.

Prek e-Študentskega servisa na tak način dela manj kot deset odstotkov mladih

Na e-Študentskem servisu je trenutno več kot 172 tisoč mladih, ki imajo možnost dela prek njihove napotnice. Točne številke, koliko od njih je udeležencev izobraževanja odraslih, na servisu niso podali, so pa za N1 zapisali, da jih je trenutno manj kot deset odstotkov (torej manj kot 17.200).

Ob tem so poudarili, da izrednega statusa nikakor ni mogoče enačiti s fiktivnim vpisom. Udeleženci izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let, so po njihovi oceni mladi osipniki, ki zaradi različnih razlogov, kot so učni izzivi, socioekonomski dejavniki, težke družinske situacije, bolezni ali druge stiske, niso uspeli dokončati srednjega šolanja in so se vrnili v šolski sistem, da ga dokončajo naknadno. "Zato teh ranljivih posameznikov, ki se praviloma soočajo s težkimi življenjskimi preizkušnjami, ne gre enačiti s peščico tistih, ki morebiti izigrajo sistem," so pojasnili v največjem slovenskem študentskem servisu v Sloveniji.

Zato je pomembno ločiti med legitimnim vključevanjem v izobraževanje odraslih in morebitnimi posameznimi zlorabami vpisa. Sam status udeleženca izobraževanja odraslih ni pokazatelj fiktivnega vpisa, ampak zakonita izobraževalna pot, so poudarili.

Po njihovi oceni fiktivni vpisi tako danes niso pojav, ki bi ga zaznavali pri študentskem delu, tudi zakonodaja in sistem preverjanja statusov sta se v preteklih letih bistveno uredila.