Rektor ljubljanske univerze meni, da država nima strategije za visoko šolstvo

Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič se je med drugim odzval na napoved ministra za izobraževanje, znanost in mladino Boruta Rončevića, da bodo vzpostavili alternativno pot v učiteljski poklic s pomočjo mikrodokazil. Javne univerze po Majdičevih besedah temu nasprotujejo, saj da mikrodokazila, torej zelo kratke učne enote, "niso uspešen in ustrezen način, kako pridobiti pedagoško izobrazbo". "Seveda lahko pošljemo učitelje z mikrodokazili v razred, ampak to ne bo kvaliteten kader, ki bo imel ustrezno pedagoško, andragoško, didaktično izobrazbo," je opozoril Majdič.

Na univerzi se sicer po njegovih besedah zavedajo pomanjkanja učiteljev, zato se dogovarjajo tudi, da bi pripravili smernice oz. ideje, kako mlade privabiti v pedagoške poklice. "Zagotovo bodo tukaj potrebni sistemski ukrepi," je dodal. Spomnil je, da je za številne smeri pedagoških programov na fakultetah premalo zanimanja, kar je po njegovi oceni povezano z ugledom pedagoškega poklica.

"Potrebujemo sistemske spremembe, da bomo ponovno vrnili učiteljem ugled, avtoriteto, da bo poklic učitelja postal spet cenjen," je dodal. Ukrep štipendij za nekatere pedagoške poklice se po njegovih besedah "ni izkazal za zadostnega, ker štipendije ostajajo, ker se mladi ne želijo vezati že ob začetku študija, da bodo opravljali to službo".

Pedagoška stroka se po njegovih besedah zaveda tudi problematike upada bralne pismenosti, ki jo opažajo tudi pri študentih. Tudi te ni mogoče rešiti čez noč, s čarobno palico, meni. Ob tem je izpostavil pomen kurikularne prenove, ki so jo začeli uvajati v letošnjem šolskem letu.

"Vodovodar je za družbo ravno tako potreben kot diplomant"

Rektor se je odzval tudi na Rončevićeve navedbe, da je dober obrtnik ali mojster za družbo bolj dragocen kot diplomant študijskega programa, ki mu ne daje uporabnega znanja. Kot je poudaril Majdič, v družbi potrebujemo vse poklice. "Nekdo, ki polaga ploščice, ki naredi vodovodno napeljavo, je ravno tako potreben za funkcioniranje družbe kot diplomant. Mislim pa, da na Univerzi v Ljubljani ne vzgajamo neuporabnih diplomantov, nenazadnje zaposljivost naših diplomantov kaže zelo visoko zaposljivost," je izpostavil.

Poudaril pa je, da kot država na tem področju potrebujemo strategijo, katera področja moramo razviti. "V Sloveniji imamo v zadnjih letih več razpisanih mest na visokošolske študijske programe, kot imamo dijakov v generaciji, in vprašanje je, ali to družba res potrebuje," je dejal. Kot je navedel, imamo osem univerz in 36 samostojnih visokošolskih zavodov, kar je po njegovi oceni za Slovenijo z dvema milijonoma prebivalcev veliko.

Pojasnil je, da v pripravo novele zakona o maturi, po kateri bi ohranili poklicno maturo s štirimi predmeti, vpis na univerze pa bi bil mogoč s petim predmetom, niso bili vključeni. Opozoril je, da če se na študijske programe denimo na fakulteti za strojništvo ter fakulteti za gradbeništvo in geodezijo vpisujejo dijaki s slabšim uspehom pri matematiki, ki je relativno težka, potem študija niti ne končajo. "V preteklosti smo že slišali, da so fakultete pretežke, ampak verjetno si ne želimo gradbene fakultete, ki bi jo končali inženirji, ki ne bi znali dobro matematike, pa bi potem gradili stolpnice in mostove," je dodal.

Ob tem je omenil, da se je z ministrom Rončevićem sestal na vljudnostnem sestanku. Kot razume, se za zdaj ne postavljajo pod vprašaj določbe novega zakona o visokem šolstvu, ki predvidevajo, da bi univerze leta 2029 prejele samostojna sredstva za investicije, kar je zanje, kot je dodal, zelo pomembno.