Na javnem posvetu o spremembah volilnega sistema, ki je potekal v Cankarjevem domu, so svoja mnenja predstavili predstavniki stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti. V politiki se delijo mnenja o nujnosti in vsebini sprememb volilne zakonodaje, prevladuje pa enotnost, da morajo te, če do njih dejansko pride, med drugim prispevati k višji volilni udeležbi.
Na posvetu stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti o spremembi volilnega sistema se je znova pokazalo, da so pogledi na možne spremembe različni. Nekateri si želijo korenitih sprememb, drugi menijo, da so realna možnost kvečjemu popravki sedanjega sistema.
Kot je uvodoma dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, koalicijski partnerji zagovarjajo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljanov na izbiro svojih predstavnikov v DZ.
S spletno anketo med državljani so po besedah premierja Roberta Goloba želeli ponovno preveriti, katera vprašanja so zanje pomembna. Kot je ugotavljal, se kaže, da ljudje želijo participirati na volitvah. Sicer pa so po njegovih besedah ljudje večinoma zadovoljni s proporcionalnim volilnim sistemom, “ker vidijo prednosti tega, da obstaja ravnotežje med zmagovalcem in opozicijo po volitvah”.
Spletni vprašalnik je bilo mogoče izpolniti na vladnem spletišču med 1. junijem in 1. septembrom, kar je storilo 1.336 državljanov.
Namen tudi današnjega posveta pa je, da poiščejo možnosti, kako najti najboljšo možno pot za izboljšavo sistema. Sam bi si želel, da bi bila ta še pred sprejetjem preverjena na referendumu. Idealen trenutek za izpeljavo takega referenduma so evropske volitve, je ocenil Golob.
Kakšen volilni sistem si želijo poslanci?
V politiki se delijo mnenja o nujnosti in vsebini sprememb volilne zakonodaje, prevladuje pa enotnost, da morajo te, če do njih dejansko pride, med drugim prispevati k višji volilni udeležbi.
Trend padanja slednje je namreč jasen znak, da je treba volilni sistem spremeniti in posodobiti, je poudarila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Volilni sistem mora biti “preprost in predvidljiv, da ga lahko razumeta vsaka državljanka in državljan, sistemiziran in robusten, da preprečuje zlorabe, ter pravičen in prožen, da ostane v koraku s časom ter izpolnjuje svoj osnovni namen”, je dejala.
Predsednik DS Marko Lotrič se je medtem vprašal, ali je za spremembe volilne zakonodaje ob vseh krizah, s katerimi se sooča država, zdaj primeren trenutek. Sicer pa ob morebitnih spremembah podeželje in manjše regije ne smejo ostati brez svojih predstavnikov v DZ, meni.
V največji vladni stranki Gibanje Svoboda poudarjajo, da si poslanski mandat zaslužijo kandidati, ki dobijo zadostno podporo volivcev, ne zgolj posamezne politične stranke, je dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.
Šef poslancev SD Jani Prednik je izpostavil, da bo za dosego konsenza tako v politiki kot v stroki treba rešiti več odprtih vprašanj, med drugim enakomerne zastopanosti urbanih in ruralnih območij v DZ, morebitnega večanja števila poslancev, absolutnega ali relativnega preferenčnega glasu.
Da je proporcionalni sitem trenutno najboljši sistem, ki omogoča “živahnost demokracije”, menijo v koalicijski Levici. Vodja poslancev Matej Tašner Vatovec je izpostavil, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in zato ne bi smeli delovati zgolj kot “lobisti svojega kraja”, na volitvah pa bi morali po prepričanju Levice tekmovati predvsem politični programi.
“Želimo si, da bi bila različna območja Slovenije v DZ zastopana bolj enakomerno ter da bi imel tudi glas vsakega volivca večjo težo pri izvolitvi posameznih poslancev, zato predlagamo oblikovanje 18 volilnih enot, v katerih bi se enakomerno po vsej državi na približno 95.000 volivcev izvolilo po pet poslancev,” so navedli v NSi in poudarili, da so glasovi njihovih poslancev v aktualnih političnih razmerah ključni za sprejem ustavnih sprememb.
Da aktualni proporcionalni sistem v katerikoli različici ni dober za Slovenijo, pa meni poslanec SDS Branko Grims. Predlagane spremembe so po njegovem mnenju zgolj “lepotni popravki”, ki pa ne bodo prinesli dejanskih sprememb, kot tudi ne bodo uresničili razvojnega potenciala Slovenije.
Kaj pa menijo strokovnjaki?
Možnost sprememb so danes komentirali tudi pravni strokovnjaki. Igor Kaučič je ocenil, da realno velik premik na tem področju ne bo možen, bolj realna bi bila uvedba preferenčnega glasu in odprava volilnih okrajev. Tudi Janez Pogorelec meni, da se je treba sprememb lotiti “pragmatično in minimalistično”, a tudi “s posluhom za vse pomisleke odločevalcev, predvsem poslancev, ki prihajajo iz majhnih volilnih okrajev”, in ki se bojijo, da v primeru ukinitve volilnih okrajev ne bodo več mogli biti izvoljeni.
Po besedah Saše Zagorca se da marsikaj narediti tudi v okviru obstoječega volilnega sistema, kot je denimo izboljšava uradnih postopkov ter napredki v politični kulturi strank. Možno je zagotoviti tudi boljšo zastopanost žensk v izvoljivih okrajih, upoštevanje stalnega prebivališča kandidatov v volilni enoti, v kateri kandirajo, ter nekaznovanost kot izključitveni kriterij.
Ciril Ribičič zagovarja kombinirani volilni sistem. Večinski volilni sistem po njegovem mnenju vodi v polarizacijo in v vladanje z manjšinsko podporo, pri proporcionalnem sistemu je poudarek na izbiri med političnimi strankami in njihovimi listami. Franc Grad je poudaril, da je treba politiko in javnost seznaniti z vsemi učinki različnih volilnih sistemov in formul, “po katerih se reže kolač oblasti”.
V razpravi predstavnikov civilne družbe so sodelovali različna društva, gibanja in posamezniki. Med predlogi so bili med drugim izenačitev pogojev za udeležbo na volitvah za stranke in civilnodružbene skupine, olajšanje zbiranja overjenih podpisov podpore kandidatnim listam, enakopravna predstavitev v medijih, uvedba pogoja nekaznovanosti za kandidaturo in možnost odpoklica poslanca ter odprava odvzema volilne pravice osebam z intelektualno oviranostjo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje