Udeležba na letošnjih lokalnih volitvah je primerljiva s prejšnjimi lokalnimi volitvami, izstopa pa, ker ni sledila trendu rasti udeležbe, ki se je začel na aprilskih državnozborskih volitvah. Če je na volitvah poslank in poslancev letos glasovalo veliko več ljudi kot pred štirimi leti, pa se je v tem času število glasov, oddanih na lokalnih volitvah, nekoliko zmanjšalo. Tudi v Ljubljani je šlo volit zelo malo ljudi, vendar udeležba v glavnem mestu ni bila najnižja. Zanimivo je tudi, da je bila občina, kjer je volilo najmanj ljudi, tudi občina z najvišjo udeležbo.
Včerajšnjih lokalnih volitev se je po sedanjih podatkih udeležilo 799.228 volilk in volilcev ali 47,47 odstotka volilnih upravičencev. Številki se zdita nizki, a udeležba je bila za skoraj štiri odstotne točke višja kot na lokalnih volitvah leta 2014 in za manj kot dve odstotni točki nižja kot leta 2018.
Udeležba na vsakokratnih lokalnih volitvah je tradicionalno nižja kot na predhodnih in naslednjih državnozborskih volitvah. Izjema je bilo leto 2002, ko je bil prvi krog lokalnih volitev izveden skupaj s predsedniškimi volitvami. Takrat je bila udeležba na lokalnih volitvah 67,2-odstotna, kar je bilo za 6,5 odstotne točke več kot na volitvah poslank in poslancev leta 2004. Te državnozborske volitve so bile tudi konec vladavine LDS, k temu pa je po mnenju analitikov prispevala tudi abstinenca mnogih dotedanjih volilk in volilcev LDS. Na naslednjih dveh državnozborskih volitvah je bila udeležba spet višja.
Do letošnjega leta je bil za volitve v Sloveniji značilen splošen trend upadanja volilne udeležbe. Na aprilskih državnozborskih volitvah pa je poskočila na 71 odstotkov ali za skoraj 20 odstotkov v primerjavi z volitvami leta 2018. Tudi na nedavnih predsedniških volitvah je bila višja kot leta 2017, povišala se je iz 42 na 53 odstotkov, če primerjamo drugi krog volitev.
Na nedeljskem prvem krogu lokalnih volitev se ta obrat ni nadaljeval. K temu so verjetno prispevali številne okoliščine, med njimi tudi, da na lokalnih volitvah ne gre za tako ostro opredeljevanje za ali proti SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši, ki je vodil vlado do junija. Na lokalni ravni na primer neodvisni kandidati močno prehitevajo strankarske.
Morda je pomembno tudi, da so šli v nedeljo slovenski volilke in volilci glasovat že četrtič letos in tretjič v zadnjem mesecu dni. Naslednji teden pa jih čaka še referendumski trojček in 4. decembra nekatere še drugi krog lokalnih volitev.
Posebej nizka je bila udeležba v mestnih občinah, saj je bila samo 42,9-odstotna, a v tem letošnje volitve ne izstopajo. V večini mestnih občin je tudi na prejšnjih lokalnih volitvah glasoval manjši delež upravičencev, kot je bilo državno povprečje.
Letos je bila med mestnimi občinami udeležba najnižja v Ljubljani, kjer je bila že na zadnjih štirih volitvah relativno nizka. Nazadnje je državno povprečje na lokalnih volitvah glavno mesto preseglo leta 2006, ko je sedanji župan kandidiral Zoran Janković prvič in je v prvem krogu premagal Franceta Arharja. Takrat je na volišča v Ljubljani odšlo 58,9 odstotka upravičencev, udeležba na ravni države pa je bila 53,2-odstotna. V nedeljo je v glavnem mestu volilo 89.121 od 223.678 upravičencev ali 39,8 odstotka.
Najnižja volilna udeležba je bila sicer v Horjulu, kjer se je za župana potegoval samo Janko Prebil iz Nove Slovenije. V občini je 2244 volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 508 ali 22,6 odstotka.
Jesenice za Ljubljano
Občine, kjer je bil za župana samo en kandidat, zasedajo zadnjih 13 mest po udeležbi. Na štirinajstem mestu od zadaj pa so Jesenice, kjer je glasovalo 35,7 odstotka upravičencev ali 6105 od 17126. Med petimi tamkajšnjimi kandidati za župana sta se v drugi krog uvrstila sedanji župan, neodvisni Blaž Račič s 27,5 odstotka, in Peter Bohinc iz SD s 23 odstotki. V boju za drugi krog je Bohinc, kot kaže zaenkrat, za samo 67 glasov ali 1,13 odstotne točke prehitel neodvisno Evo Mlakar.
Jesenice so edina občina, kjer je bil več kot en županski kandidat in je bila volilna udeležba nižja kot v Ljubljani. Glavno mesto je bilo po udeležbi 27. od zadaj.
Občina z najmanj volilci in najvišjo udeležbo
Najvišji delež upravičencev je glas oddalo v občini Hodoš, 191 od 259 ali 73,8 odstotka. Mimogrede, število oddanih glasov je bilo tam kljub visoki volilni udeležbi najnižje v državi, saj ima Hodoš, ki leži na Goričkem ob meji z Madžarsko, najmanjše število volilnih upravičencev. Najbližje ji je po tem podatku Osilnica, kjer je v nedeljo na volišča odšlo 209 od 337 upravičencev (63 odstotkov). Skupno ima sicer Osilnica, ki leži v dolini Kolpe in ob meji s Hrvaško, po zadnjih podatkih statističnega urada manj prebivalcev kot Hodoš.
Hodoš je v nedeljo dobil novega župana, ker je 29-letni Denis Tamaško premagal dosedanjega župana Ludvika Orbana. Tamaško je dobil 109 glasov, Orban pa 79. Osilnica pa je edina občina, kjer je v prvem krogu slavila kandidatka Gibanja Svobode. To je Alenka Kovač, ki je županja že od leta 2018, torej še preden je Gibanje Svoboda ostajalo.
Tik pred Hodošem in Osilnico je po številu volilnih upravičencev Solčava, kjer jih je 427. Solčava, občina v Zgornji Savinjski dolini, pa je bil v nedeljo prva po volilni udeležbi med občinami, kjer je bil samo en županski kandidat. Katarina Prelesnik, ki je županja od leta 2014, je prejela 255 glasov, kar je, seveda, 100 odstotkov vseh udeležencev volitev in 59,7 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Med občinami z več kot 10.000 volilnimi upravičenci pa je bila udeležba najvišja v Ilirski Bistrici, kjer je glasovalo 6376 od 11.192 upravičencev ali 57 odstotkov. V drugem krogu se bosta tam pomerila profesor za geografijo na koprski fakulteti za humanistiko Gregor Kovačič in sedanji župan Emil Rojc.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje