Preverili smo, kakšno je stanje Ljubljanice in ali bi se v njej že lahko kopali, kot je pred leti napovedal ljubljanski župan.
Preden je Zoran Janković postal župan prestolnice, je leta 2006 v predvolilni kampanji napovedal, da bo Ljubljanica leta 2012 primerna za kopanje. Obljuba se do takrat ni uresničila. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami jeseni 2022 je Janković dejal, da se bo v reki, ki teče skozi glavno mesto, mogoče kopati čez dve leti, torej letos. “Čeprav je bila v letu, ki mineva (2022, op. p.), dve tretjini dni primerna za kopanje, hočem, da je Ljubljanica popolnoma čista,” je dejal župan in napovedal, da v dveh letih ne bo več izpustov iz kanalizacije.
Preverili smo, kakšno je stanje Ljubljanice danes. Stanje slovenskih rek spremlja Agencija za okolje (Arso), ki meri kemijske, ekološke in mikrobiološke parametre.
Kemijsko stanje površinskih voda oziroma obremenjenost z nevarnimi snovmi morajo države članice EU spremljati v skladu z evropsko vodno direktivo od leta 2006. Kemijsko analizirajo dvoje: samo vodo in organizme (ribe) v njej. Voda v Ljubljanici je vsa leta od 2006 v dobrem kemijskem stanju, pravijo na Arsu.
“Na podlagi analize rib je slabo kemijsko stanje ocenjeno za vse površinske vode v Sloveniji, torej tudi za Ljubljanico, in sicer zaradi preseganja živega srebra in bromiranih difeniletrov. Podobna situacija je v vseh evropskih državah,” pravijo na agenciji in poudarjajo, da so sicer mejne vrednosti nevarnih snovi v ribah predpisane veliko strožje kot mejne vrednosti za prehrano, “saj s tako nizkimi mejnimi vrednostmi želimo ščititi tudi najmanjše vodne organizme in ne samo človeka”.
Arso spremlja tudi ekološko stanje voda, ki nam pove, v kakšnem stanju so združbe alg, rastlin in živali v vodnih ekosistemih ter koliko je ohranjeno njihovo življenjsko okolje. “Primerjava dejanskega stanja združb s pričakovanim naravnim stanjem nam pove, kolikšno odstopanje je nastalo zaradi človekovih dejavnosti,” pojasnjuje Arso. Med drugim ekologi ocenjujejo stanje voda glede na prisotnost vodnih nevretenčarjev, na primer žuželk, kot so kačji pastirji, polžev, školjk, rakov in drugih živali.
Ljubljanica je razdeljena v tri odseke, in sicer Ljubljanica povirje–Ljubljana, Mestna Ljubljanica in Ljubljanica Moste–Podgrad. V povirnem delu (vzorčno mesto v Črni vasi) je Ljubljanica v slabem ekološkem stanju. Na območju mesta (vzorčno mesto v Mostah) je Ljubljanica v zmernem ekološkem stanju. Od Ljubljane dolvodno (vzorčno mesto v Zalogu) pa je v dobrem ekološkem stanju.
Toda ocena ekološkega stanja nam ne pove, ali je voda varna za kopanje, primerna za pitje, zalivanje ali drugo rabo.
Ljubljanica ni vključena med kopalne vode
Več o tem, ali je voda primerna za kopanje, nam pove njeno mikrobiološko stanje. Tega ugotavljajo na podlagi prisotnosti dveh vrst bakterij, E. coli in enterokokov, ki so indikator fekalnega onesnaženja. Toda redni monitoring Arso izvaja zgolj na odsekih rek in jezer, ki jih pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor uradno določi kot kopalne vode. To so na primer Blejsko in Bohinjsko jezero, Krka, Kolpa, Soča in druge reke na določenih mestih, kjer so kopališča, ter morje. Ljubljanice ni med njimi.
Ne glede na to Mestna občina Ljubljana (MOL) izvaja lastne meritve. Kot pravijo na MOL, pri monitoringu spremljajo fizikalno-kemijske parametre, prisotnost težkih kovin, farmacevtskih sredstev, hormonskih motilcev in prej omenjene mikrobiološke kazalce.
Te meritve izvajajo enkrat letno na osmih merilnih mestih: Ljubljanica Zalog (za izlivom iz čistilne naprave, Curnovec, Mali graben, Gradaščica (nad Ljubljano in pred izlivom v Ljubljanico), Ižica, Črnušnjica, Besnica. Poleg tega od leta 2017 izvajajo tudi pogostejši monitoring mikrobioloških parametrov, enkrat tedensko od začetka junija do konca septembra, na štirih lokacijah na Ljubljanici: pred vasjo Lipe ob Vodovodnem mostu, pred izlivom Ižice na koncu Črne vasi, pri gostilni Livada, na Špici, na dveh lokacijah na Savi (nad in pod izlivom Gameljščice v Savo) in v Gameljščici pred izlivom v Savo.
In kaj kažejo? Po besedah pristojnih na občini so še vedno prisotna posamezna preseganja mikrobioloških parametrov oziroma prej omenjenih bakterij. “Ta preseganja so bolj prisotna v Ljubljanici (predvsem pri gostilni Livada in na Špici), precej manj pogosta pa so pri vzorcih reke Save. Zato ne Ljubljanica in ne Sava še nimata statusa kopalnih voda,” so pojasnili. Za ta status je treba redno spremljati mikrobiološke parametre in na podlagi večletnega monitoringa zagotoviti, da ti parametri ne presegajo v zakonodaji določenih mejnih vrednosti.
Podrobnosti o tem, za kolikšna preseganja je šlo, na občini niso navedli. V zadnjem javno objavljenem poročilu s podatki iz poletja 2022 je zapisano, da je Ljubljanica na merilnem mestu Zalog, ki je za čistilno napravo in torej na mestu, kjer reka teče iz mesta, zadošča mikrobiološkim kriterijem uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda, saj so rezultati pokazali nizko prisotnost enterokokov in Escherichie coli. Drugače pa je s pritoki Ljubljanice. Mali Graben, Curnovec, Gradaščica, Ižica, Besnica in Črnušnjica so označeni kot mikrobiološko neustrezne vode.
Nekdaj je bilo najbolj znano ljubljansko kopališče na Špici, kjer se od Ljubljanice oddvoji Gruberjev prekop.
Ljubljanska občina si prizadeva kopališče na Špici ponovno vzpostaviti. “Izvedli smo že številne ukrepe za to, da se bo v Ljubljanici ponovno mogoče kopati. Med njimi je k izboljšanju kakovosti vode največ prispevala izgradnja manjkajoče kanalizacije,” pravijo na občini. V okviru projekta Čisto-Zate, katerega del je tudi kanal C0, nameravajo doseči cilj, da bo 98 odstotkov prebivalcev v območjih strnjenega mesta priključenih na kanalizacijo.
“Dograjujemo kanalizacijo na širšem območju južnega dela Ljubljane, kar bo pomembno prispevalo k izboljšanju kakovosti vode Ljubljanice. Tudi z izgradnjo kanalizacije v občini Log-Dragomer smo bližje kopanju na Špici,” še pravijo na občini in dodajajo, da ima Ljubljana urejene tri naravne plaže, na katere so namestili ležalne ploščadi. Dve plaži sta ob Savi, ena na Ježici v bližini teniških igrišč, druga pri kopališču Laguna, še ena pa je ob Ljubljanici, ob družinskem parku Muste.
Ljubljanica ima trenutno okrog 12 stopinj, julija in avgusta pa se običajno segreje na od 18 do 20 stopinj Celzija, kažejo podatki Arsa z merilne postaje Moste. Občasno lahko ob vročih dneh čez dan doseže tudi kakšno stopinjo več.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!