10. avgusta lani so začela veljati prenovljena pravila v cestnem prometu, ki so med številnimi spremembami prinesla nižje kazni za prehitro vožnjo. Se je zaradi nižjih kazni povečalo število nesreč in smrtnih žrtev na slovenskih cestah? Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da se je število nesreč zaradi prehitre vožnje celo zmanjšalo v primerjavi z letom 2019.
Prenovljen zakon o pravilih cestnega prometa je začel veljati 10. avgusta lani. Med glavnimi spremembami so bile nižje kazni za prehitro vožnjo, na drugi strani pa so zvišali kazni za uporabo telefona med vožnjo, novost je tudi možnost zavijanja desno pri rdeči luči. Vse novosti lahko preverite tukaj.
Pri pripravi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa je ministrstvo za infrastrukturo izhajalo iz dejstva, da na izboljšanje varnosti cestnega prometa in zmanjšanje kršitev večinoma vplivata verjetnost nadzora in kaznovanja, manj strogost kaznovanja (predpisana globa in stranska sankcija). Se znižanje kazni za prehitro vožnjo pozna na slovenskih cestah? Je zaradi tega, ker je treba manj globoko seči v žep, če prekoračimo omejitev, več nesreč?
Število nesreč se je od sprejetja zakona do konca lanskega leta povečalo v primerjavi z istim obdobjem v letu 2020, vendar je tisto leto močno zaznamovala epidemija covida-19 in je bilo zaradi številnih omejitvenih ukrepov tudi manj prometa. Na ministrstvu zato opozarjajo, da je lansko leto v glavnem nesprejemljivo za primerjavo, zato “težko ocenjujejo vpliv sprememb zakona na varnost cestnega prometa”.
Od 11. avgusta do 31. decembra, odkar velja nov zakon o prometnocestnih pravilih, je bilo 7.511 nesreč, medtem ko jih je bilo v istem obdobju leta 2020 5.844 oziroma 1.667 manj. Če pa pogledamo statistiko iz leta 2019, pred epidemijo in ko so še veljale višje kazni, je bilo v primerljivem obdobju 249 nesreč več kot lani.
V lanskih treh mesecih, odkar velja prenovljeni zakon, je zaradi prehitre vožnje umrlo 16 ljudi, leta 2020 13, leta 2019 pa 19. “Če primerjamo podatke iz leta 2019 (relevantno obdobje, ko so bile v veljavi višje kazenske sankcije) s podatki iz leta 2021, lahko ugotovimo upad smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč, katerih vzrok je neprilagojena hitrost,” odgovarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Jernej Vrtovec.
Prav tako je upadlo število hudih telesnih poškodb v nesrečah, kjer je bil vzrok nesreče neprilagojena hitrost. V letu 2019 je bilo 116 hudih telesnih poškodb in 692 lažjih, medtem ko je bilo lani od uvedbe novega zakona 106 hudih in 615 lažjih. “Znižanje nekaterih kazenskih sankcij za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cestah v naselju, zunaj naselja in avtocestah ter hitrih cestah, vsaj na podlagi dosedanjih podatkov, ni negativno vplivalo na stanje varnosti cestnega prometa,” dodatno pojasnjujejo na ministrstvu.
Na ministrstvu opozarjajo, da ima Slovenija še vedno precej stroge kazenske sankcije za prometne prekrške. “Če bi bila prometna varnost v veliki meri odvisna od višine glob, bi morala biti Republika Slovenija med državami, ki imajo najboljšo prometno varnost,” dodajajo. Da je bilo leto 2020 posebno, ugotavlja v poročilu tudi Agencija za varnost prometa. Skupno je na slovenskih cestah leta 2020 umrlo najmanj oseb in je z vidika števila umrlih in poškodovanih udeležencev v cestnem prometu leto 2020 najuspešnejše, odkar uradno zapisujejo statistiko prometnih nesreč. V Sloveniji je bilo tako lani zaradi razglašene epidemije, omejitve gibanja med občinami in prepovedi gibanja med 21. in 6. uro precej manj potovanj, predvsem pa so bila ta krajša.
Kako so se znižale prometne kazni?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje