Kaj je benzotriazol in kako se je znašel v ljubljanski pitni vodi?

Slovenija 16. Jul 202314:21 11 komentarjev
voda
Foto: PROFIMEDIA

V pitni vodi iz ljubljanskega vodovodnega sistema so v lanskem letu zaznali povečane vrednosti benzotriazolov. Inšpektorji so se lotili iskanja onesnaževalca, da bi preprečili nadaljnje izpuste te zdravju potencialno škodljive snovi.

V letnem poročilu Energetike Ljubljana za leto 2022 smo našli naslednji zapis: “V decembru smo dobili poziv s strani Inšpektorata RS za okolje in prostor, da jim posredujemo pisno pojasnilo v povezavi s problematiko pojava spojin benzotriazolov v pitni vodi centralnega vodovodnega sistema Ljubljana. Pravočasno smo posredovali odgovore na vprašanja iz poziva. V ta namen smo imeli v začetku januarja tudi inšpekcijski nadzor na obeh lokacijah.”

Preverili smo, kaj se je zgodilo in ugotovili, da Energetika ni bila vir onesnaženja. Od kod je torej benzotriazol prišel v ljubljansko pitno vodo?

Javno podjetje VOKA SNAGA, ki upravlja ljubljanski vodovod, je v lanskem letu pri nadzoru pitne vode zaznalo sledi benzotriazolov v koncentracijah, ki so nad mejo poročanja analitskih metod. Gre za snovi, katerih prisotnost merijo v občasnih nadzorih. Ti potekajo nekajkrat letno, pogostost nadzorov pa je odvisna od izpostavljenosti lokacije.

Na industrijskih in urbanih območjih je nadzor pogostejši kot na manj naseljenih, denimo hribovskih območjih na obrobju mesta. Ob nadzoru odvzamejo vzorce vode, ki v Ljubljani priteče iz pip, in jih pošljejo v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Ta preveri vsebnost več kot 300 parametrov in pripravi poročilo o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode. Poročila so zbrana na tej povezavi, to pa je primer poročila o stanju vode iz vodooskrbnega območja Kleče iz januarja letos.

Kot je razvidno iz poročila, v laboratoriju izmerijo prisotnost množice različnih kovin, številnih pesticidov, aromatskih in halogeniranih ogljikovodikov, mikroorganizmov (bakterij) … Za nekatere snovi je določena mejna vrednost, to je največ koliko je je lahko v vodi. Za druge snovi – predvsem gre za novodobna onesnaževala, pa mejne vrednosti niso določene. Med njimi so tudi benzotriazoli.

Kot so nam pojasnili na NIJZ, je po podatkih iz literature za zdaj znano, da se benzotriazoli pojavljajo tudi kot onesnaževala v pitni vodi, vendar Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaradi pomanjkanja toksikoloških podatkov še ni določila mejnih vrednosti, ki naj bi (še) bile varne.

Prisotnost benzotriazolov so zaznali v več ljubljanskih vodooskrbnih območjih, najvišje vrednosti pa v viru Hrastje-Kleče, to je na območju med Bežigradom in Šiško. Glede na gostoto poselitve, industrije in vpliv prometa je večja verjetnost, da bodo na takih območjih prisotne tako imenovane urbane kemikalije. Podobno je v vodi, ki prihaja izpod njiv, večja verjetnost, da bodo našli ostanke fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo v kmetijstvu.

vodovod, ljubljana
N1

Vse natančnejše meritve

V okolje izpuščamo številne snovi, tudi take, ki so lahko zdravju škodljive. Vprašanje pa je, koliko jih lahko izmerimo. V zadnjih letih so laboratorijske metode zaznavanja različnih kemikalij zelo napredovale in omogočajo določanje nizkih koncentracij. Tudi VOKA SNAGA na seznam snovi, ki jih preverjajo v pitni vodi, vključuje vse več parametrov. Od leta 2020 tudi snovi iz skupine benzotriazolov. Gre za množico različnih spojin, od katerih v laboratorijih NLZOH merijo štiri.

V pitni vodi se koncentracije teh spojin gibljejo do 0,2 ug/l, v splošnem pa manj, a jih lahko detektiramo v vseh vodnih virih z urbanim zaledjem, pojasnjujejo pri VOKA SNAGA. “Ta vrsta onesnaževal do sedaj še ni bila prisotna v okolju v taki meri, da bi predstavljala očitno nevarnost kopičenja v organizmih. Raziskav o toksičnosti in tveganja za zdravje zato tudi v svetovnem merilu še ni bilo izvedenih v ustreznem obsegu. Zato tudi normativi za pitno vodo ali dobro stanje ekosistema še niso določeni. Zaradi tega je treba to snov obravnavati samo kot potencialno nevarno snov, kar pomeni, da je treba preprečiti trend naraščanja prisotnosti te snovi v podzemni vodi,” so zapisali.

V spodnjih prikazih je vidna prisotnost štirih spojin benzotriazolov v zadnjih dveh letih, odkar izvajajo meritve, na dveh območjih. Prvo je Brest (zajetje na Ljubljanskem barju, ki oskrbuje južni del Ljubljane), drugo pa Hrastje-Kleče na območju med Šiško in Bežigradom. Na prikazih sta na navpični osi, kjer je izmerjena vrednost v mikrogramih na liter, optično različni skali, kot jih je mogoče pridobiti iz grafičnih prikazov ljubljanskega vodovoda. V Brestu je na primer prikaz za 1-metil-1H-benzotriazol na ravni do 0,0048 µg/l, v Hrastje-Kleče pa na ravni do 0,16 µg/l, torej približno 30-krat toliko.

BENZOTRIAZOL
N1
benzotriazol
N1
benzotriazol
N1
benzotriazol
N1

Medtem ko znajo znanstveniki prisotnost nekaterih snovi v vodi meriti že desetletja, pa so morali za druge, med njimi so tudi benzotriazoli, šele razviti metode zaznave in merjenja. Gre za količine, merjene v stotinkah mikrogramov. Kot rečeno, NLZOH analize, ki merijo tudi benzotriazole, izvaja šele od leta 2020. Akreditacijo – to je mednarodno priznanje, da je metoda zares zanesljiva – pa je pridobil lani.

Kot nam je pojasnila odgovorna za pitno vodo v VOKA SNAGA Brigita Jamnik, tako ne moremo vedeti, ali oziroma koliko so bili benzotriazoli v vodi prisotni že pred začetkom meritev, pa tudi, kako zanesljivo je bilo merjenje do pridobitve akreditacije, torej v letih 2020 in 2021. Ker gre za občasne meritve – včasih te pokažejo prisotnost kemikalije, včasih pa ne –  pa tudi ne moremo vedeti, kaj se dogaja v vmesnem času. Tok podzemne vode pod Ljubljano je zelo hiter in morebitno onesnaženje se očisti tudi po naravni poti, še pojasnjuje Brigita Jamnik.

laboratorij
Profimedia

Vključili so se inšpektorji

Izmerjene koncentracije benzotriazolov so še nizke, oziroma v sledovih, vendarle pa se onesnaževala širijo do te mere, da se že kaže kot značilno onesnaženje, katerega trend je treba ustaviti, pravijo pri upravljavcu ljubljanskega vodovoda in dodajajo, da bi nadaljnje naraščanje lahko zahtevalo že uvajanje zahtevnejših ukrepov in s tem dodatno obremenilo gospodarstvo ali celo vplivalo varnost oskrbe z vodo. “Ta primer je zgolj eden od primerov obremenjevanja okolja, na katere smo pozorni že vrsto let,” so poudarili.

Bolje je ukrepati prej kot pozneje, zato je VOKA SNAGA v lanskem letu o prisotnosti višjih vrednosti benzotriazolov obvestila okoljsko inšpekcijo.

Višje vrednosti so namreč kazale na to, da ne gre zgolj za razpršeno onesnaženje (ki prihaja iz številnih virov), ampak morda prihaja do nekih konkretnejših izpustov. S pomočjo hidrogeološke stroke in matematičnih izračunov so predvideli območje, na katerem bi lahko bil vir onesnaženja. Inšpektorat RS za okolje in energijo je tako v začetku letošnjega januarja pregledal 37 zavezancev (podjetij) na območju industrijske cone Šiška, ki bi lahko pri svoji dejavnosti uporabljali spojine iz vrst benzotriazolov. Ugotovili so, da 33 podjetij teh spojin ne uporablja, štiri pa jih – in pri teh so nato izvedli podrobnejše preglede.

“Za namen vzorčenja in izvedbe analiz podzemne vode nas je VOKA SNAGA zaprosila za uporabo podzemnih vrtin na proizvodni lokaciji Verovškova – slednje jim za potrebe vzorčenja in analiz vode tudi sicer vedno omogočimo, saj je vzdrževanje kakovosti okolja skrb vseh nas,” so pojasnili v Energetiki Ljubljana.

Toda izkazalo se je, da Energetika ni bila vir onesnaženja. “Pri dveh zavezancih, ki spojine iz vrst benzotriazolov uporabljajo, ni bilo ugotovljenih nepravilnosti in sta inšpekcijska postopka zaključena. Eno od teh podjetij je javno podjetje Energetiko Ljubljana,” so sporočili z inšpektorata. Vir onesnaženja bi tako lahko bilo eno od preostalih dveh podjetij, a za zdaj ni jasno, katero. “Tretjemu zavezancu, ki uporablja spojine iz vrst benzotriazolov, je bilo z odločbo odrejeno, da mora opraviti prve meritve emisij snovi v odpadne vode, pri četrtem zavezancu je ugotavljanje dejanskega stanja še v teku,” so zapisali na inšpektoratu.

vodovod, počena cev
Profimedia

V Energetiki, ki je bila, kot rečeno, le vir informacije, ne pa tudi onesnaženja, so nam pojasnili, kako je pregled potekal. Na zahtevo inšpekcije so pregledali, ali katera od snovi, ki jih uporabljajo v proizvodnem procesu, vsebuje benzotriazole. “Ugotovili smo, da smo v preteklih poletnih sezonah uporabljali le eno kemikalijo, ki v količinah manjših od 2,5 % vsebuje tudi benzotriazole, in sicer v hladilnem sistemu, namenjenem hlajenju upravne stavbe na lokaciji Verovškova ulica 62. Vode iz predmetnega internega kanalizacijskega sistema se odvajajo neposredno v kanalizacijski sistem JP VOKA SNAGA. Interni kanalizacijski sistem smo s ciljem ugotovitve oziroma preveritve morebitnega puščanja pregledali – pregled je izvedla JP VOKA SNAGA. Pregled je izkazal, da je kanalizacijski sistem ustrezen, to je, da ne pušča in tako ne more biti vir za onesnaženje z benzotriazoli,” so povedali v Energetiki.

Kot pravijo na inšpektoratu, je ugotavljanje, kaj je bil vir onesnaževanja za nazaj zelo zahtevno. Inšpektorji lahko ukrepajo le, če nedvoumno ugotovijo, kdo je povzročitelj onesnaženja. Pogosto se v postopkih zgodi, da vira ne najdejo.

Okoljevarstvena dovoljenja za podjetja, ki izpuščajo določene snovi v okolje, natančno določajo vrednosti in predpisujejo meritve, ki jih morajo ta podjetja izvajati. V kanalizacijo ni dovoljeno nenadzorovano izpuščati kar česarkoli. Toda za številne novodobne kemikalije ni določenih ne mejnih vrednosti (katerih preseganje bi lahko bilo zdravju škodljivo), niti ni v zakonodaji določeno, da bi morali te snovi meriti in nadzorovati – ne ob izpustih v kanalizacijski sistem, ne v pitni vodi. Med njimi so tudi benzotriazoli.

Kaj je benzotriazol?

Benzotriazoli so kemikalije široke rabe, ki se uporabljajo tako v gospodinjstvih kot v industriji. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da gre za novodobna onesnaževala urbanega okolja. Te spojine se uporabljajo kot zaviralci korozije, v hladilnih tekočinah (antifrizih), v farmacevtski industriji, kozmetiki in čistilih ter kot UV stabilizatorji. Med drugim jih najdemo v nekaterih sredstvih za strojno pomivanje posode.

“Benzotriazoli so spojine, ki so najbolj poznani kot inhibitorji korozije za baker in bakrove materiale,” dodajajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). “V hladilni vodi je njihove ostanke seveda možno najti, v pitni vodi pa zelo redko, le sledi, ki so običajno na meji zaznavnosti analiznih metod,” še pojasnjujejo v NLZOH.

Benzotriazol
Profimedia

Ključno je seveda vprašanje, ali je benzotriazol zdravju škodljiv.

Strokovnjaki NIJZ povzemajo študije iz tujine, ki kažejo, da ima benzotriazol vpliv na ledvica, jetra, maternico, prostato, bezgavke in kostni mozeg ter je rakotvoren. “Dejstvo je, da je benzotriazol strupen pri zaužitju, strupen je tudi v stiku s kožo, povzroča hudo draženje oči, je škodljiv pri vdihavanju in lahko povzroči poškodbe organov pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti,” pravijo na NIJZ. Snov 4-metil 1H benzotriazol je škodljiva pri zaužitju, povzroča hudo draženje oči, je škodljiva pri vdihavanju. Škodljiva je tudi za vodne organizme in ima dolgotrajne učinke. Tolil triazol (mešanica 4-metil 1H benzotriazola in 5-metil 1 H benzotriazola) poleg vsega naštetega lahko povzroča še spremembe parametrov krvne slike.

To, da je neka snov zdravju škodljiva, pa še ne pomeni, da je škodljiva tudi v komaj zaznavnih vrednostih v pitni vodi – a po drugi strani to pijemo vsak dan. “Na verjetnost navedenih akutnih posledic za zdravje ključno vpliva količina benzotriazolov, ki jih posameznik zaužije. O posledicah dolgotrajne izpostavljenosti nizkim koncentracijam substanc iz skupine benzotriazolov za zdravje ljudi žal še nimamo zadosti podatkov,” opozarjajo na NIJZ.

Mejne vrednosti niso določene

WHO tako za benzotriazole še ni določila mejnih vrednosti za pitno vodo, ki naj bi (še) bile varne. Edina država, ki je to storila, je Danska, in sicer za 1H benzotriazol in tolil triazol vrednost 20 µg/l vode. Pri tem so upoštevali le odraslo populacijo.

Koncentracije v ljubljanski pitni vodi so pod vrednostjo, ki jo je določila Danska. “Ne glede na navedeno naj poudarimo, da prisotnost benzotriazolov v pitni vodi ni zaželena. Če jih v podzemni oziroma pitni vodi zaznamo, je treba koncentracijo skrbno spremljati in ugotoviti potencialne vire onesnaženja. Onesnaženje je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero,” ob tem pravijo na NIJZ.

Živimo v okolju, v katerem je prisotnih veliko kemijskih snovi. Nikakor ne moremo zajeti vseh kemikalij, ki se lahko pojavijo v pitni vodi, se pa nabor parametrov s časom dopolnjuje, še pojasnjujejo. Benzotriazoli niso na  seznamu kemijskih parametrov, za katere zakonodaja določa, da jih je treba redno spremljati v državnem monitoringu pitne vode. Povedano drugače, v ljubljanskem vodovodu so jih našli, ker so jih iskali, in takrat, ko so jih iskali. Ni rečeno, da te snovi v sledeh občasno ne pritečejo tudi iz pip v drugih slovenskih krajih.

Upravljavci vodovodov so dolžni izvajati notranji nadzor in prepoznati vsa tveganja za zdravje ljudi. Na območjih, kjer upravljavci sumijo, da bi bilo neko onesnaževalo lahko prisotno v virih pitne vode za njihove vodooskrbne sisteme, morajo te snovi ugotavljati in spremljati. Zato, da lahko ukrepajo preventivno in preprečijo kakršenkoli škodljiv vpliv na zdravje ljudi.

“Kemija nas prehiteva,” pravi Brigita Jamnik in pojasnjuje, da so določena nova onesnaževala lahko že dlje prisotna v vodi, preden jih prepoznajo in začnejo meriti. Znanost je tudi na tem področju zelo napredovala, in čeprav je kemikalij, ki bi nam lahko škodile, v našem okolju vse več, so tudi metode njihovega zaznavanja vse natančnejše.

V ljubljanski pitni vodi so v zadnjih desetletjih nekajkrat našli sledi nedovoljenih pesticidov. V sredini 1980-ih je odmevalo onesnaženje z rakotvornim šestvalentnih kromom. V 1990-ih so nekatere zdravju škodljive snovi uporabljali v mešanicah, s katerimi so solili ceste, a njihove prisotnosti v vodi niso ugotavljali …

Resnejših primerov onesnaženja je bilo še nekaj, v nobenem doslej pa jim ni uspelo najti povzročitelja. “Upravljavci vodovodov v primerih takih onesnaženj nemalokrat ostanemo prepuščeni sami sebi, ko gre za podzemne vodne vire, saj ni predpisov, ki bi urejali postopanje v takih primerih,” še opozarja Brigita Jamnik.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje