V torek prihodnji teden se bosta sestala izvršni odbor in svet stranke Desus. Najbolj vročo razpravo je mogoče pričakovati glede nadaljnjega odnosa med stranko in njenimi poslanci. Petkova klavzura namreč stališč ni zbližala. Nasprotno - odnosi so še bolj razburkani. Tako je poslanec Branko Simonovič danes ocenil, da konsolidacija stranke pod vodstvom Ljuba Jasniča ni več možna.
Pred sejama izvršnega odbora in sveta Desusa, na katerih je mogoče pričakovati vročo razpravo o odnosu med stranko in njenimi poslanci, se vrstijo različni sestanki in telefonski pogovori. Že danes so se sešli poslanci Franc Jurša, Branko Simonovič in Ivan Hršak ter predsednik sveta stranke Anton Urh, ki je zvest podpornik poslanske skupine. Predsednik stranke Ljubo Jasnič se je za odsotnost opravičil, nam je pa dejal, da je v telefonskem pogovoru Jurši sporočil pripravljenost, da se sestaneta.
Simonovič je po današnjem sestanku za STA dejal, da po njegovem mnenju z Jasničem konsolidacija stranke ni več možna, s pogojevanjem poslancem pa je težko razmišljati o sodelovanju. Verjame, da je najboljše, da izstopi iz stranke. Ob tem je Simonovič napovedal, da se bo pred oddajo izstopne izjave še pogovoril s člani občinskega odbora Desusa Izola, ki ga vodi. Odbor bo sklical predvidoma za petek.
Jasnič je po petkovi klavzuri sporočil, da so svetu stranke predlagali, naj poslance pozove k odstopu — poslansko mesto naj prepustijo tistim, ki bi kot naslednji v posamezni volilni enoti prišli v parlament. “Politična odločitev bo padla na seji sveta stranke,” je dejal. V primeru, da svet stranke poslancev ne bo pozval k odstopu, Jasnič ni izključil možnosti, da bo odstopil z vrha Desusa. Če bo svet stranke upošteval stališče klavzure, vendar poslanci ne bodo odstopili, pa je prvak Desusa napovedal prekinitev vseh stikov stranke s poslansko skupino.
Anton Urh je zadeve razumel drugače. V soboto je ob robu praznovanja 30-letnice stranke v Volčjem Potoku zanikal, da bi na klavzuri tri poslance upokojenske stranke pozvali k odstopu. Za Radio Slovenija je dejal, da svet stranke o takšnem pozivu ne bo odločal. “Stranka Desus ne bo ostala brez poslancev, to je dezinformacija. Poslanci bodo ostali in tudi stranka Desus bo sodelovala s poslanci ter parlamentom, tako da bo naprej ostala parlamentarna stranka,” je povedal.
S tem stališčem je predsednik sveta stranke na terenu povzročil precej vroče krvi. Poudarjajo, da Urh že doslej ni želel upoštevati predlogov pokrajinskih odborov, da bi svet stranke spregovoril o izključitvi poslancev iz Desusa. Tako je bilo že v preteklosti mogoče slišati razmišljanja, da bi Urha razrešili z vrha omenjenega organa, ki so po njegovih sobotnih izjavah spet oživela.
Hršak zahteval izključitev Čokl in Kocbeka
Navedbe naših virov glede petkovega dogajanja na klavzuri so dokaj enotne. Iz njih je mogoče zaključiti, da je bila v šest ur trajajoči razpravi izrečena vrsta stališč in predlogov. Skupina, ki je bila zadolžena za spremljanje razprave, je te predloge beležila in jih na koncu klavzure tudi objavila na velikem zaslonu v dvorani. Ker je klavzura namenjena zgolj posvetovanju, o predlogih niso glasovali, po besedah naših sogovornikov pa nihče od navzočih zapisanemu ni nasprotoval.
Med dobro stran obsegajočimi stališči in predlogi je bil tudi predlog svetu stranke, naj poslance pozove k odstopu, ki ga je podal začasni vodja pomurskega pokrajinskega odbora Desusa Drago Kocbek. “Kot demokratična stranka smo dolžni zabeležiti vsa stališča, ki so bila izrečena. Sedaj jih bo obravnaval izvršni odbor Desusa in pripravil predloge sklepov, ki bodo šli na sejo sveta stranke. Ta bo nato sprejel politično stališče,” nam je danes dejal Jasnič.
Predlog, o katerem se krešejo mnenja, je edini, ki se nanaša na položaj poslancev. Na seznamu so sicer še stališča glede zakonov, ki naj bi jih parlament obravnaval jeseni. “Enotna odločitev je, da zakonov o demografskem skladu, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in o dolgotrajni oskrbi, kakršni so sedaj, ne podpremo,” je v petek povedal Jasnič. Po naših informacijah pa je na seznamu tudi zahteva, da iz stranke izključijo Draga Kocbeka in bivšo vršilko dolžnosti predsednice Desusa Brigito Čokl, ki je do ravnanja strankinih poslancev že dolgo kritična. Predlog za njuno izključitev je po besedah naših virov podal poslanec Ivan Hršak.
Tudi če bo svet Desusa prisluhnil predlogu klavzure in poslance pozval k odstopu, je malo verjetno, da bodo ti to storili. Branko Simonovič nam je še pred današnjim sestankom treh poslancev in predsednika sveta stranke povedal, da je trdno odločen, da kot poslanec ne bo odstopil. Tudi če bo izstopil iz stranke, pa to po njegovih besedah ne pomeni, da bi zapustil tudi njeno poslansko skupino. Ob tem je spomnil na primer poslanca Roberta Polnarja, ki ga je stranka iz svojih vrsti izključila, a je ostal v poslanski skupini Desusa. V nekaterih medijih so se te dni pojavila namigovanja, da bi se Simonovič utegnil pridružiti NSi. Poslanec nam je dejal, da ga je morda kdo videl med pogovorom s kom iz NSi in potegnil prehitri zaključek. “Pri sprejemanju odločitev sem zelo počasen. Dolgo razmišljam in analiziram zadeve, ko pa odločitev sprejmem, vanjo verjamem in za njo stojim,” glede odločanja o svoji politični poti pravi Simonovič.
Ali bo Desus v primeru odhoda poslancev še parlamentarna stranka?
Več sogovornikov iz vrst Desusa je prepričanih, da ima stranka, ki ji javnomnenjska merjenja zelo slabo kažejo, za ponovni prihod v parlament več možnosti, če se bo odpovedala poslancem, kot pa če bodo ti še naprej ignorirali njena stališča in podpirali Janševo vlado.
Jasnič je v petek kot eno od težav, ki bi jo povzročila ločitev poslancev in stranke, navedel, da Desus ne bi bil več parlamentarna stranka. Vendar te navedbe ne držijo. Kot je za N1 povedal direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko, je parlamentarna stranka tista politična stranka, ki je na zadnjih volitvah dosegla parlamentarni prag, kar pomeni, da je dobila (vsaj) štiri odstotke glasov. Parlamentarna stranka pa ostane vse do naslednjih volitev, ne glede na to, kaj se dogaja z njenimi poslanci. “Volilci odločajo, katera politična stranka je parlamentarna stranka,” poudarja Vučko. Tako ji po zakonu o financiranju političnih strank glede na volilni rezultat tudi pripadajo sredstva iz proračuna.
Razprava o tem, ali je stranka parlamentarna ali ne, ni zgolj teoretične narave. Ob prihajajočih volitvah je namreč zelo pomembno, koliko časa ima stranka na voljo v predvolilnih soočenjih. Po zakonu o Radioteleviziji Slovenija imajo stranke, ki so zastopane v državnem zboru oziroma evropskem parlamentu, na voljo dve tretjini vsega časa, namenjenega soočenjem. Zakon torej ne uporablja izraza parlamentarna stranka, je pa ta uporabljen v pravilniku RTV o poklicnih standardih. Dodatno ta dokument še določa, da se v primeru dvoma, katere stranke so parlamentarne, RTV obrne na predsednika državnega zbora in na podatke iz centralnega registra notranjega ministrstva.
Razhod stranke in poslanske skupine Desusa pa bi lahko prinesel, da stranka pred prihodnjimi volitvami list kandidatov ne bi mogla vložiti s podpisi treh poslancev, temveč bi morala zbrati podpise volilcev, kar je bolj zapletena pot. Toda že sedanji slabi odnosi v Desusu možnosti, da bi poslanci te stranke odklonili podporo njenim listam kandidatov, ne izključujejo. Tudi sicer smo bili v preteklosti priče, da so poslanci priskočili na pomoč kateri od zunajparlamentarnih strank. Tedanja poslanka Desusa Marija Antonija Kovačič, ki je prejšnji teden prestopila v vrste SAB, je pred prejšnjimi volitvami s podpisom podprla kandidatno listo stranke Dobra država.
Vprašanje odprto že večkrat
Vprašanje, katera stranka je parlamentarna, se je odprlo tudi pred zadnjimi državnozborskimi volitvami leta 2018. V prejšnjem mandatu je namreč razpadla poslanska skupina Zavezništva socialno-liberalnih demokratov (današnja SAB): Peter Vilfan je prestopil v poslansko skupino Desusa, Jani Möderndorfer v poslansko skupino SMC, Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček pa sta se bili prisiljeni preseliti med nepovezane poslance. Tudi tedaj je obveljalo, da je zavezništvo parlamentarna stranka, saj je na volitvah presegla parlamentarni prag.
V primeru prestopa poslanca NSi Janeza Drobniča v novoustanovljeno Krščansko demokratsko stranko leta 2008 pa je državni zbor jasno sporočil, da prestop poslanca stranki ne prinaša statusa parlamentarne stranke. Mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora in odločba ustavnega sodišča kot kriterij za presojo parlamentarnosti stranke določata sodelovanje na volitvah, kandidiranje in izvolitev ter še nekatere druge pogoje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje