Mnogi kadilci cigaretne ogorke po principu 'daleč od oči, daleč od srca' pogosto odvržejo v ulične kanalizacijske jaške, pa se morda ne zavedajo, da so takšna odlagališča za okolje prav toliko nevarna, kot če bi ogorek odvrgli neposredno v naravo. Pogosta je tudi zmota, da so cigaretni ogorki večinoma izdelani iz papirja ali bombaža in posledično za okolje niso toliko škodljivi. Leta 2030 bi lahko bilo v morjih že več cigaretnih ogorkov kot rib.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2019 se 17,4 odstotka prebivalcev Slovenije, starejših od petnajst let, opredeljuje za redne kadilce, 5,8 odstotka prebivalcev pa pravi, da kadijo občasno. Izsledki raziskave, ki so jo izvedli v nevladni organizaciji Ekologi brez meja, nakazujejo, da večji delež teh kadilcev cigaretne ogorke zavrže v naravo kot v pepelnik oziroma smeti.
Med opazovanjem kadilcev so namreč ugotovili, da jih je približno 40 odstotkov cigaretni ogorek odvrglo pravilno, torej v zabojnik za odpadke, 44 odstotkov pa ga je odvrglo nepravilno. Bodisi so ga odvrgli na tla oziroma na travo, ob zabojnik za odpadke, v vodo ali kanalizacijski jašek.
Predvsem zadnji med kadilci pogosto veljajo kot pametno odlagališče za njihov cigaretni ogorek, saj vsaj na videz deluje, da ga nismo odvrgli neposredno v naravo – pa ni tako. Cigaretni ogorki namreč vsebujejo plastiko in več kot 150 strupenih snovi, ki bodo tudi skozi kanalizacijski jašek prej ali slej pristale v našem okolju.
Lahko se zgodi dvoje
“Če ogorek odvržemo v kanalizacijski jašek, ga bodo mogoče zajeli filtri komunalne čistilne naprave. Če ga bodo, bo onesnaževal blato ter omejeval kompostiranje in drugo rabo v prostoru. Veliko tega blata se namreč sežge, torej bo del zajetih filtrov končal kot druga sežgana plastika,” opozarjajo Ekologi brez meja.
Če čistilna naprava cigaretnega ogorka ne bo ustavila, bo njegova pot enaka, kot če bi ga neposredno zavrgli v okolje, le nekoliko daljša, dodajajo v nevladni organizaciji. Ogorek bo tako škodljiv tako za kakovost vode kot kakovost prsti, rast rastlin in preživetje živalskih vrst. “En ogorek lahko onesnaži tisoč litrov vode, in prav zato je tako pomembno, da jih odlagamo zgolj in samo med mešane komunalne odpadke,” poudarjajo Ekologi brez meja. Tudi v ljubljanskem podjetju za ravnanje z odpadki Snaga so jasni, da je cigaretne ogorke treba odlagati med preostale oziroma mešane odpadke, nikakor pa ne v naravo, odtoke oziroma zabojnike za biološke odpadke, saj bodo v okolje sproščali strupe in majhne delce plastike.
Plastika v cigaretnih filtrih se bo načeloma razgrajala do deset let, pri tem se bosta v okolje sproščala tudi škodljiva arzen in svinec. “Prisotnost ogorkov tobačnih izdelkov v tleh zmanjša uspešnost kalitve in dolžino poganjkov za 27 oziroma 28 odstotkov, medtem ko se biomasa korenin zmanjša za 57 odstotkov. Obenem so znanstveniki ugotovili smrtonosen vpliv izcednih vod ogorkov tobačnih izdelkov na različne živalske vrste, denimo rake in polže. Onesnažena voda lahko ustavi razvoj žabjih zarodkov in ličink komarjev ali jih popolnoma ubije, enako pa velja tudi za različne vrste rib,” poudarjajo Ekologi brez meja.
V naravi pristane 4.500 milijard ogorkov na leto
Podatki globalne mreže, ki se bori za očiščenje cigaretnih ogorkov iz narave, Let’s Do It World (Naredimo to svet), kažejo, da tobačna industrija vsako leto proizvede šest tisoč milijard cigaret, približno 75 odstotkov oziroma 4.500 milijard na leto pa jih pristane v naravi. Tri četrtine ljudi je namreč še vedno prepričanih, da so cigaretni ogorki večinoma izdelani iz papirja ali bombaža in da posledično za okolje niso toliko škodljivi. Realnost je ravno nasprotna. Cigaretni ogorki okolje neizmerno obremenjujejo in obenem veljajo za plastični odpadek, ki ga v naravi najdemo pogosteje kot katerokoli drugo vrsto odpadkov. Če se trend ne bo ustavil, bo leta 2030 v morjih več cigaretnih ogorkov kot rib, opozarjajo Ekologi brez meja.
Od leta 2021 je vsebnost plastike v cigaretnih filtrih vsaj v državah članicah Evropske unije tudi jasno označena. Na embalažah cigaret oziroma cigaretnih filtrov, ki jih uporabljamo s tobakom, mora biti po evropski direktivi namreč z grafiko jasno, čitljivo in neizbrisno označeno, da izdelek vsebuje plastiko.
Kadilci večinoma menijo, da ogorke odlagajo pravilno
Izsledki omenjene raziskave Ekologov brez meja so pokazali tudi, da je svoj ogorek pravilno odvrglo približno 40 odstotkov moških in 64 odstotkov žensk. Kljub podatkom, ki temu nasprotujejo, so sodelujoči kadilci večinoma menili, da ogorke tobačnih izdelkov odlagajo pravilno.
Razlike v odlaganju cigaretnih ogorkov so bile vidne tudi glede na starost kadilcev. Ogorke so najbolj problematično odlagali kadilci, stari med 30 in 39 let (pravilno so jih zavrgli 42 odstotkov), ter kadilci, stari med 40 in 49 let (pravilno so zavrgli 38 odstotkov cigaretnih ogorkov). Nekoliko bolje so se odrezali mladi do 29 let in starejši od 50 let, ki so pravilno zavrgli več kot polovico ogorkov.
Raziskava nevladne organizacije je pokazala tudi, da je bil v poznih večernih urah delež nepravilno odloženih ogorkov kar petkrat večji od deleža pravilno odloženih. Opazovani kadilci so ogorke pravilneje odvrgli še, ko je bila njihova okolica na splošno čista ter opremljena z zadostnim številom košev za odlaganje odpadkov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje