Med kadilci, ki nikoli ne zbolijo za rakom pljuč, so znanstveniki ugotovili inherentno prednost.
Kajenje je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka. V Združenih državah Amerike pa so cigarete odgovorne za 90 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka. Najzanesljivejše se pred pljučnim rakom zaščitite tako, da ne kadite. Vendar pa vsi kadilci ne zbolijo za pljučnim rakom. Znanstveniki so se dolgo spraševali zakaj, nova študija pa pojasnjuje, da gre razlog pripisati genetiki.
Med kadilci, ki nikoli ne zbolijo za pljučnim rakom, so znanstveniki odkrili inherentno prednost. Verjetnost, da bodo celice, ki obdajajo njihova pljuča, s časoma mutirale, je manjša. Rezultati študije – objavljene v znanstveni reviji Nature – kažejo, da so pri nekaterih posameznikih geni za popravilo DNK bolj aktivni. To lahko tudi redne kadilce ščiti pred rakom, poroča ScienceAlert.
Raziskovalci so v študiji preučevali genetske profile, vzete iz bronhijev 14 nekadilcev in 19 kadilcev, med njimi so tako tisti, ki kadijo poredko, kot tisti, ki kadijo zelo pogosto. Površinske celice, ki so jih odvzeli iz pljuč udeležencev, so sekvencirali za merjenje mutacij v njihovih genomih.
“Te celice lahko živijo leta in celo desetletja ter lahko s starostjo in kajenjem kopičijo mutacije,” je pojasnil epidemiolog in pulmolog Simon Spivack iz medicinske šole Albert Einstein. Med vsemi celicami v pljučih je največja verjetnost, da rakava obolenja prizadenejo prav te, je dodal.
Vsi kadilci niso enako ogroženi
Rezultati študije po mnenju raziskovalcev nedvoumno kažejo, da se mutacije v pljučih povečujejo s starostjo, poškodba DNK pa je pri kadilcih znatnejša. Tobačni dim je že dolgo povezan s povzročanjem poškodb DNK v pljučih, nova študija pa kaže, da niso vsi kadilci enako ogroženi za razvoj pljučnega raka. Količina pokajenih cigaret je povezana s stopnjo celičnih mutacij, po približno 23 letih kajenja ene škatlice na dan pa to tveganje doseže vrh.
“Kadilci, ki so kadili največ, niso imeli tudi največ mutacij,” je poudaril Spivack. Podatki kažejo, da so posamezniki kljub pogostemu kajenju lahko živeli dolgo, ker ima njihovo telo spodobnost zaviranja nadaljnjih mutacij. To bi lahko bila posledica tega, da so njihovi sistemi za popravilo poškodb DNK ali razstrupljanje zaradi cigaretnega dima dobri, je dodal Spivack.
Genetika ni edini dejavnik pri razvoju raka
Rezultati študije bi lahko pojasnili, zakaj del kadilcev nikoli ne zboli za pljučnim rakom in zakaj tumorji nastanejo pri nekadilcih. Čeprav se zdi, da strupeni dim povzroča dodatne mutacije pljučnih celic, je to, ali se mutacije razvijejo v tumorje, odvisno od tega, kako dobro lahko telo popravi DNK ali zmanjša poškodbe DNK.
Geni, ki sodelujejo pri popravljanju DNK, so lahko podedovani ali pridobljeni. Utišanje teh genov pa je bilo v preteklih raziskavah povezano z razvojem tumorja. A geni niso edini dejavnik, ki vpliva na tveganje za razvoj raka. Bistveni so tudi okoljski dejavniki, kot je na primer prehrana, saj lahko na razvoj tumorja vplivajo tudi hranila.
Zakaj nekateri bolje popravljajo poškodovani DNK, še ni znano. Gre za zapleteno vprašanje, nove ugotovitve pa kažejo, da je ta proces tesno povezan z razvojem pljučnega raka.
Genetik Jan Vijg je povedal, da zdaj želijo razviti nove teste, s katerimi bodo merili spodobnost za popravilo DNK ali razstrupljanje. Tako bi lažje ocenili tudi tveganje za nastanek pljučnega raka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
