Socialni partnerji so zadnja dva dni sestankovali pri ministru Luki Mescu in poskušali doseči dogovor o noveli zakona o delovnih razmerjih. Današnjo novinarsko konferenco, na kateri naj bi Mesec spregovoril o predlogu sprememb zakona, so po 15 minutah zamude odpovedali, saj so pogajanja še vedno tekla. Pozno popoldne pa so sindikati sporočili, da so se pogajanja končala neuspešno.
Sindikati so v petek sporočili, da so ob informaciji, da bi lahko vlada novelo zakona o delovnih razmerjih sprejela v “oskubljeni različici”, ogorčeni. V primeru tega scenarija so napovedali, da v pogajanjih o noveli zakona, ki mu mnogi rečejo tudi mala delavska ustava, ne bodo več sodelovali, temveč bodo dialog preselili na druga mesta, pri čemer niso izključili niti odhoda na ulice.
Delodajalci pa so po drugi strani vztrajali, da vlada sprejme le del delovne zakonodaje, povezane z evropskima direktivama.
Minister Luka Mesec je, kot kaže v prepričanju, da bodo pogajalci vendarle našli kompromis o mali delavski ustavi, že sklical novinarsko konferenco. Novinarji in snemalne ekipe so bile že v pripravljenosti, ko je tiskovna predstavnica ministrstva za delo sporočila, da novinarske konference ne bo, ker pogajanja še vedno tečejo. Pozno popoldne pa so sindikalne centrale sporočile, da pogajanja niso uspela.
Kaj bo sledilo zdaj, v tem trenutku še ni jasno.
Pogajanja zaključena neuspešno
Zadnja dva dni so socialni partnerji tako sestankovali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v sredo popoldne pa je sedem sindikalnih central sporočilo, da so bila pogajanja o uskladitvi novele zakona o delovnih razmerjih, ki so se začela že decembra lani, neuspešna. Noben kompromisni predlog, ki so ga skušali uskladiti zadnje dni, zanje ni sprejemljiv, so še dejali.
Sindikati so v sporočilu za javnost delodajalsko stran obtožili zaviranja in blokiranja pogajanj, lobiranja, izvajanja pritiskov in izsiljevanja z namenom, da se v parlamentarno proceduro vloži tak predlog zakona, ki bi pomenil zgolj in samo implementacijo dveh evropskih direktiv. Osnutek novele na podlagi evropskih direktiv prinaša pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta, določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi – denimo namesto za določen za nedoločen čas.
Sindikati po drugi strani pričakujejo, da bo vlada sprejela novelo, ki poleg implementacije direktiv vsebuje vsaj še vsebine, ki jih je vlada kot zadnji kompromisni predlog predlagala sama. Predlog, o katerem so se socialni partnerji usklajevali na ESS in je šel v javno obravnavo, pred dnevi pa že tudi na vlado, je ob omenjenih direktivah med drugim predvidel prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravico do odklopa in do 48-urnega počitka, omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, rešitve za večanje varnosti delavskih predstavnikov in za preprečevanje zlorab na področju podajanja pisnih opozoril pred odpovedjo, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ter določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma.
“V kolikor bodo vlada ali v nadaljevanju poslanke in poslanci koalicije odstopili od lastnih obljub delavkam in delavcem ter podlegli pritiskom delodajalcev, pa bomo sindikalne centrale tako ravnanje štele kot odstop od socialnega dialoga. Ne moremo namreč dopustiti, da izsiljevanje ene strani prevlada in preglasi socialni dialog,” je še zapisalo sedem sindikalnih central.
To so Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost, Slovenska zveza sindikatov Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost.
Ker soglasja ni bilo, bo o tem, kakšno novelo bo poslala v obravnavo v državni zbor, odločala vlada.
Gorenšček: Delodajalci so bili pripravljeni na kompromise
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček je po današnjih neuspešnih pogajanjih sicer dejal, da so bili delodajalci pripravljeni pristati na kompromisni predlog besedila osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki bi zajemal več kot le implementacijo dveh direktiv EU.
Delodajalska stran je po njegovih besedah pristala na predlog, ki bi poleg obeh direktiv vključeval še 13 členov zakona, ki jih je predlagalo ministrstvo, je dejal.
“Potem so zahtevali še soglasje k vsem šestim členom iz koalicijske zaveze, na kar pa nismo mogli pristati,” je izpostavil. V okviru iskanja kompromisov so se nato po njegovih navedbah poenotili glede dveh zavez in še glede ene pogojno, vendar za sindikate to ni bilo dovolj.
“Potem so zahtevali še to, kar mislim, da je bil vseskozi njihova glavna prioriteta, to pa je člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, s katerim bi tem dali večjo zaščito v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. Mi na to ne moremo pristati,” je bil jasen Gorenšček.
Ob začetku pogajanj je bilo, tako Gorenšček, predvideno, da bodo ta potekala v treh fazah, pri čemer bi v zadnji delodajalci in sindikati predstavili lastne predloge zakonov. Vendar do tretje faze niso prišli, saj so bila pogajanja predčasno prekinjena.
Po mnenju delodajalske strani bi se lahko s členom o sindikalnih zaupnikih počakalo še tri mesece, ko naj bi končali drugi del pogajanj o zakonu. Vendar sindikati vztrajajo na tem, minister pa jih je pri tem podprl, je poudaril Gorenšček. Glede očitkov sindikatov, da je delodajalska stran zavirala pogajanja, pa je pojasnil, da gre za mantro, ki jo ponavljajo od samega začetka pogajanj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje