Med burno razpravo je Mahnič s provokativnim argumentom odgovarjal na očitke o političnem vmešavanju v delo policije, konkretno glede ravnanja na protestih. "Daleč od tega, da sem jaz odločal," je dejal Mahnič, "verjemite mi, če bi jaz odločal, potem vodni top in solzivec ne bi bila uporabljena samo na treh ali štirih protestih, ampak bi 'razhajkali' te protestnike že na ta prvih dveh protestih in v Ljubljani naredili red. Tako pa nisem in so lahko kolesarili, protestirali in delali po Ljubljani kar so hoteli." 

"Rada diskutiram," je v izjavi po burni predstavitvi povedala Tatjana Bobnar in navedla znan citat francoskega razsvetljenca Voltaira o pravici do izražanja mnenj. Svoje ekipe pa kljub vztrajanju novinarke STA še ni želela razkriti. 

Z devetim glasovi za in štirimi proti je pristojni državnozborski odbor ocenil, da je Tatjana Bobnar primerna kandidatka za ministrico za notranje zadeve. Za so glasovali poslanke in poslanci koalicije, proti poslanci SDS, NSi pa se je vzdržala. 

Vlada Janeza Janše, v kateri je Mahnič sodeloval kot sekretar za nacionalno varnost, je Tatjano Bobnar zamenjala na svoji prvi seji. To je bila najboljša poteza, je danes dejal Mahnič. 

Med številnimi Mahničevimi očitki je bil tudi ta, da je imela Tatjana Bobnar pomembne položaje v policije, a ta takrat ni dovolj odločno preiskovala gospodarskega kriminala oziroma ga je preiskovala tako, da so številni postopki na sodišču padli zaradi procesnih napak.

Mahnič je tudi zavračal navedbe kandidatke, da so se odnosi v policiji ter mnenje javnosti o policiji v zadnjih dveh letih poslabšali. "V zadnjih dveh letih politika ni vodila policije," je še zatrdil Mahnič. "Če bi, ali bi bile preiskave pri članih vlade, kot sta Zdravko Počivalšek in Aleksandra Pivec," je vprašal. Kritičen je bil tudi do njenih stališč o migracijah, njene kritike policijske uporabe prisilnih sredstev, njenega pravnega znanja, o napovedih koalicije glede sovražnega govora ... 

Ničelna toleranca do sovražnega govora absolutno, mu je na primer odgovorila Bobnar, "a ne na tak način, kot lahko sedaj beremo v medijih, ko policisti obiskujejo samo tiste, ki kritično pišejo o sedaj odhajajoči vladi, ne pa tudi o vseh ostalih. Na tak način zagotovo ne, ampak do vseh enako."

Uvodni del predstavitve Tatjane Bobnar je trajal približno uro in pol, sledijo pa vprašanja poslank in poslancev. Predvsem pa vprašanja in očitki poslanca SDS Žana Mahniča, ki je bil v napetih odnosih s njo že pred leti, ko je bila ona generalna direktorica policije, on pa član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb. Tatjana Bobnar je Mahniča celo ovadila. Tožilka je njeno prijavo zavrgla, a je, kot je danes povedala Bobnar, ob tem zapisala, da je Mahnič na Twitterju objavil neresnico. "Lagali ste," je Mahniču danes rekla Bobnar.

Precejšen del uvodnega dela predstavitve je Tatjana Bobnar namenila področju migracij. Med drugim je naslovila očitke nevladnih organizacij, ki so kritizirale njeno vlogo pri vračanju prosilcev za azil na Hrvaško.

"Ko se je v letu 2015 sprejemala odločitev za postavitev ograje, nisem bila ne minister ne državni sekretar ne generalni sekretar," je dejala. Poleg tega, je nadaljevala, ni bila niti avtor niti naročnik usmeritev iz maja 2018 o vračanju migrantov na Hrvaško.

Bobnar je poudarila, da sprva varuh človekovih pravic in sodišča niso ugotovili kršitev človekovih pravic, potem pa so se nepravilnosti potrdile. Pri nadaljnjem delu bo policija upoštevala priporočila varuha, je povedala. Omenila je tudi, da zagovarja pravočasno obravnavo prosilcev za azil in spoštovanje človekovih pravic

Naloga policije je, da preprečuje nezakonite migracije in da ugotavlja vse oblike čezmejne kriminalitete, je poudarila. "Slovenija si še naprej prizadeva za oblikovanje učinkovite, humane in varne evropske migracijske politike," je povedala.

Prav tako zagovarja odstranitev žice na južni meji. "Da na tej poti nihče več ne umre," je pojasnila. Medtem bi nadzor nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, tako kot to predvideva koalicijska pogodba. Prav tako si želi večjega vključevanja civilne družbe in nevladnih organizacij.

"Konstruktiven in spoštljiv socialni dialog je nujen za razvoj policijske organizacije," je povedala Tatjana Bobnar, "v zadnjih dveh letih sta predsednika obeh sindikatov opozorila na nepravilnosti v policiji in sta bila za to tudi kaznovana z opozorili pred odpovedjo. Po mojem mnenju je to nedopusten poseg in lahko se jima samo zahvalil za vse izrečene besede, ker so bile v imenu marsikoga v policiji." 

Napovedala je ureditev statusa sindikalnih zaupnikov, da se sindikalno delo ne bo moglo več ovirati. 

Kot ministrica za notranje zadeve bi Tatjana Bobnar več poudarka namenila notranjemu nadzoru v delu policije. "Zavzemala se bom za krepitev neodvisnosti nadzornikov in mehanizem nepristranskosti pri reševanju pritožb nad delom policije," je napovedala.

Vsi skupaj smo dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč, je dejala Tatjana Bobnar. "Vizija nič je edini možen dolgoročni cilj v vsaki humani družbi," je dejala. To po njenem zahteva spremembo razmišljanja in ravnanja odločevalcev, izvajalcev in prometnih udeležencev. Potrebna je tudi ničelna toleranca do alkohola, je menila. Strinja se tudi s sekcijskim merjenjem hitrosti na treh odsekih avtocest. 

"Slovenija na leto beleži pet do sedem femicidov, umorov žensk v intimno-partnerskih odnosih," je dejala Tatjana Bobnar, "Še vedno v Sloveniji za ženske najnevarnejši kraj ni cesta, ni park, ampak na žalost še vedno dom." Zelo pomembne so prijave nasilnih dejanj ter preventiva, je poudarila. "Vendar se večina takšnih dejanj zgodi takrat, ko je bilo na videz storjeno vse, zato je vreden premislek, kaj lahko še storimo," je dejala. 

"Ob izrečenem ukrepu prepovedi približevanja se je treba začeti sistemsko ukvarjati s storilcem," je menila, "oceniti je treba njegovo maščevalno naravnanost, da se oceni, česa vsega je sposoben. Vemo, od ene klofute do femicida je lahko včasih samo korak." Morebiti je treba razmisliti tudi o elektronskih zapestnicah v obliki pametne ure s sledenjem lokaciji, je dejala. "To v Španiji deluje."

Policija je lani obravnavala in preiskala manj kaznivih dejanj kot v prejšnjih letih, je poudarila Tatjana Bobnar. "Zagotovo bomo razpravljali o izboljšanju stanja na področju kriminalitete, več proaktivnosti na področju preiskovanja gospodarskega in organiziranega kriminala, povezovanju z drugimi državnimi organi, dvigu strokovnosti in povečanju števila specializiranih preiskovanih skupin na področju preiskave gospodarske in organiziranega kriminala," je napovedala.

Ob tem je omenila medijsko poročanje o preiskavi nabav sumov kaznivih dejanj pri nabavi ventilatorjev za paciente s covidom. 

Med predstavitvijo svoje ministrske kandidature je Tatjana Bobnar večkrat poudarila spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. "Vanje se sme posegati le izjemoma ter v obsegu, kot to določa zakon, ne pa odloki," je dejala in dodala: "Človekovo dostojanstvo je imanentno človekovi naravi." Ministrstvo za notranje zadeve in policija morata zato znotraj predpisov poskrbeti za zagotavljanje svobodnega in varnega okolja, predvsem zato, da imajo tudi marginalne skupine možnost samouresničitve, je pojasnila.

Zaupanje ljudi v delo tako ministrstva kot policije je po njenem mnenju pogonsko gorivo za zakonito in uspešno delo. "Policija je servis za ljudi. Na vprašanje, komu služiti, je odgovor vedno ljudem in vladavini prava," je zatrdila.

"Po mojem mnenju politika ne sme nikoli več tako vehementno vkorakati na policijo, je voditi in prek policije dvigniti roko nad lastnim ljudstvom," je dejala Tatjana Bobnar. Zato je po njenem mnenju zelo pomembno, kdo je generalni direktor policije. "S svojim ravnanjem je zgled policistom. Zelo je pomembna povezanost med vrednoto in močjo."

Generalni direktor policije mora biti nekdo, ki je prehodil karierno policijsko pot, je opisovala. Oseba za to funkcijo mora imeti dovolj znanja, suverenosti in odločnosti, je še dodala. "Zakonodaja bi morala temu slediti in podpirati neodvisnost generalnega direktorja v smislu, da ga ne bo mogoče vedno znova menjati," je dejala. Napovedala je spremembo zakonodaje, tako da bi se menjave na tej funkciji dogajale na podlagi mnenja strokovne komisije.

Z namenom povrnitve nujno potrebnega zaupanja ljudi v notranje ministrstvo in policijo bi Tatjana Bobnar poskrbela za samorefleksijo dogajanja zadnjih dveh let. "Čeprav se ne obremenjujem s preteklostjo, je pomembno, da jo ocenimo, da lahko vrednotimo sedanjost in načrtujemo prihodnost," je dejala. Zagovarja depolitizacijo policije in nujno potrebno spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji - glede imenovanja generalnega direktorja policije, statusa in vloge nacionalnega preiskovalnega urada, večje samostojnosti in neodvisnosti policije v sestavi.

"Prava moč institucij po mojem mnenju ni v oklepnikih ali lepih novih vozilih, čeprav so ta absolutno potrebna," je povedala, "Moč tudi ni v pooblastilih. Prava moč je v v tem, kako ljudje naše delo ocenjujejo kot strokovno, zakonito, legitimno in pošteno za vse."

Tatjana Bobnar je predstavila tudi svoj pogled na ukrepanje policije ob protestih 5. oktobra 2021. Ob tem je pohvalila delo policistov na terenu, zelo pa je bila kritična do potez vodstva policije in ministrstva za notranje zadeve. "Treba bo preiskati morebitne sume kaznivih dejanj zlorab položajev," je dejala, "nekdanji odločevalci bodo morali prevzeti morebitno odgovornost."

 "Prisilna sredstva seveda policija potrebuje," je dejala, "vendar izstreliti 400 plinskih nabojev in ročnih bomb ter vsepoprek špricati z vodnim topom, ki je imel v vodi prvič v zgodovini tudi solzivec, pa je po mojem mnenju absolutno nesorazmerno in zato tudi nezakonito."

Napovedala je tudi analizo postopkov, ki so privedli do tožb zoper Jašo Jenulla in kazni za druge protestnike.

"Vloga ministrstva za notranje zadeve in policije se mora od dejavnosti za politiko spremeniti v dejavnost za skupnost," je dejala Tatjana Bobnar. S tem bi se policija po njenem spremenila iz bolj represivne v bolj storitveno dejavnost. "Skozi moje vodenje tega resorja, če mi bo to zaupano, izražena potrebna visoka stopnja skrbi za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vanje se sme posegati samo izjemoma ter v obsegu in na način, kot to določa zakon. Ne pa odloki."

Po njenem prepričanju morata ministrstvo za notranje zadeve in policija ves čas ljudi pozivati k aktivnemu uresničevanju človekovih pravic, na drugi strani pa morata tudi poskrbeti za varno in svobodno okolje, v katerem lahko vsaka indentiteta, še zlasti marginalna, da se samouresničuje. 

Policija se je v zadnjih 10 letih razvila v demokratično organizacijo, zato jo žalosti dogajanje v policiji danes. "Menimo, da se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi. Policijo se je namreč na nek način prevzelo in marginaliziralo," je dejala. Po njenih besedah je bilo zaupanje v delo policije vedno visoko. "Bilo je vedno daleč pred zdravstvom, šolstvom, državnim zborom. Menim, da se nikoli več ne sme zgoditi - zaradi slepega sledenja političnim usmeritvam -, da se tako grobo potepta načelo sorazmernosti, kot se je to dogajalo med covid krizo," je ocenila Bobnar.

Izpostavila je ograditev Trga republike in nerazumno kaznovanje bralcev ustave, mariborskih dijakov ter raznašalcev hrane. "Kolegi pravijo, da so bili postopki izvrženi na podlagi ukaza," je povedala, "to so postopki, ki se ne bi smeli zgoditi. Odloki, kot je bilo ocenjeno s strani ustavnega sodišča, pa ne bi smeli biti napisani."

V zadnjem mandatu so se zakoni interpretirali na povsem nov, grob način, ki je po mojem nedopusten, je še dejala, "Tam, kjer to ni bilo mogoče, pa so bili napisani novi zakoni ali pa so se uporabili odloki."

Tatjana Bobnar je povedala, da se je za ministrsko kandidaturo odločila po tehtnem premisleku. "Vedno se je videla v policiji, med temi preudarnimi, pogumnimi in požrtvovalnimi ljudmi sem videla svoje življenjsko poslanstvo," je dejala, "a po zadnjih dveh letih moram reči, da od policije, ki smo jo gradili, ni ostalo prav veliko, če govorimo o ugledu, zaupanju ljudi in predvsem o kredibilnosti." 

Na ministrstvu za notranje zadeve so ob odločitvah pogosto poteptali stroko, je povedala. "Retorika ministrstva je bila groba in brutalna," je bila kritična, "glede na dolgoletne izkušnje in znanje ter glede na podporo notranje in zunanje javnosti sem se odločila sprejeti to kandidaturo."

"Nalogo ministrice bom opravljala kot strokovnjak, tako kot že nekateri ministri oziroma državni sekretarji pred menoj," je še napovedala, "prav gotovo nikoli ne bom na Twitterju pozivala policistov h grobim in nesorazmernim policijskim praksam. Gotovo pa bom vedno pozivala k spoštovanju človekovih pravic."

Tatjana Bobnar je na začetku predstavitve povedala, da se je po študiju na pravni fakulteti v Ljubljani leta 1993 zaposlila v sektorju kriminalistične policije na upravni za notranje zadeve Ljubljana. Pozneje je bila pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije, namestnica direktorjev policije in je prevzela tudi direktorsko mesto.

"Zadnjih 29 let sem z vsem svojim znanjem in izkušnjami zavzeto in z največjo možno mero pripadnosti delala na odprtosti slovenske policije, njenem učinkovitem dela v dobro ljudi," je dejala. Dodala je, da je bil njen namen krepiti zaupanje ljudi v delo policije ter krepiti njeno suverenost in strokovnost.

"Zadnji dve leti je na MNZ vladalo pravno barbarstvo. Prioriteta bo spraviti delovanje tega resorja v okvirje pravne države in vladavine prava," je povedala Tatjana Bobnar pred predstavitvijo svoje kandidature na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. 

Kandidatka za ministrico za notranje zadeve Tatjana Bobnar je nekdanja direktorica policije. S te funkcije jo je vlada Janeza Janše odstavila na svoji prvi seji 13. marca.

Civilna iniciativa Infokolpa in več sopodpisanih organizacij je obsodilo njeno kandidaturo. Kritizirali so njeno usmerjanje delovanja policistov po letu 2018, ko so ti začeli prakso množičnih izgonov oseb, ki so v Sloveniji nameravale zaprositi za mednarodno zaščitno.

Odhajajoči notranji minister Aleš Hojs je imel napete odnose s parlamentarno opozicijo, ki je preiskovala obsežno kadrovanje v policiji, in s policijskimi sindikati. Kritik je bil med drugim deležen tudi zaradi tožb proti protestnikom in zaradi policijskega posredovanja na protestih.