Ocenjevalna komisija je za najboljšo rešitev za prenovo poslopja Baragovega semenišča izbrala delo skupine arhitektov Mateja Vozliča, Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Anje Rudof in Zale Babič. Avtorica krajinske zasnove je Urška Kristina Škerl. Za zmagovalno rešitev bodo prejeli nagrado v višini 10.000 evrov.
Javno naročilo za natečaj, ki ga je ljubljanska občina pripravila v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor (ZAPS), je bilo objavljeno v začetku decembra lani, rok za oddajo ponudb se je iztekel 18. maja. Na natečaj je prispelo devet rešitev.
Kot je komisija, ki ji je poročanju časnikov predsedoval arhitekt in nekdanji ljubljanski podžupan Janez Koželj, zapisala v poročilu, predlog odlikuje jasna zasnova dopolnitve Baragovega semenišča. “Prizidana stavba se v gabaritu nasloni na prvotno Plečnikovo zasnovo, vendar v povsem novi, sodobni govorici. Podolgovat stavbni volumen, ki naglaša vhod v Mladinsko gledališče z novega vzhodnega trga, pa ne preglasi nedokončanega obroča Plečnikovega semenišča, ampak mu da večjo veljavo,” so navedli.
Zmagovalna rešitev nadaljuje krožno zasnovo semenišča do treh četrtin, kar po mnenju komisije ustvarja vtis neskončnosti obodnega obroča. Ob oboku je prislonjeno podolgovato severno krilo pročelja gledališča v obliki vitkega kvadra, ki se v razmerjih celotne vzhodne fasade podreja krožnemu volumnu semenišča.
Arhitekturna rešitev predvideva tudi kavarno v medetaži ter ozelenjen atrij in garažo, preko katere bo mogoče neposredno dostopati do različnih delov stavbe. Vsi deli programa so dosegljivi skozi krožno zasnovo starega in novega Baragovega semenišča. Pionirski dom bo pridobil nove prostore v dveh etažah, kjer se posamezni prostori povežejo med seboj za potrebe večjih učilnic ali vadbenih sob. Pred vhodom v gledališče pa je med drugim predviden nov trg. Parkovna ureditev, ki obkroža Baragovo semenišče, naj bi se prek podaljška Valjhunove ulice razširila do Navja.
Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom bosta z izborom najboljše arhitekturne, urbanistične in krajinsko-arhitekturne zasnove tako dobila dodatne prostore. Za to območje se sicer pripravlja tudi občinski podrobni prostorski načrt, ki vključuje Gospodarsko razstavišče in zemljišče ob Linhartovi, namenjeno hotelski in mešani, pretežno stanovanjski dejavnosti. “Investicija bo za to območje pomenila možnost vzpostavitve živahnega mladinskega kulturnega središča, odprtega in dostopnega vsem,” po navedbah Dela izhaja iz poročila o namenu investicije v tem delu Ljubljane.
Ocena investicije po mnenju arhitektov sicer znaša 48,6 milijona evrov (brez DDV).
Stavbo Baragovega semenišča je Jože Plečnik zasnoval v letih 1936 in 1937 na območju opuščenega mestnega pokopališča pri cerkvi sv. Krištofa. Gradnjo štirinadstropne polkrožne stavbe je prekinila druga svetovna vonja, zato del stavbe, ki si jo je prvotno zamislil Plečnik, ni bil nikoli zgrajen. Arhitekt je na svoj izvirni način poskušal združiti arhitekturni motiv rimskega Koloseja in Angelskega gradu. Po vojni je, v petdesetih letih, arhitekt Anton Bitenc preuredil stavbo za Pionirski dom in Festivalno dvorano, za Slovensko mladinsko gledališče ter za študentski dom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje